O zgodbah, ki vračajo nazaj k sebi.
Pisalo se je leto 2024, ko se je v indijskem Rišikešu ob vznožju Himalaje končevala dnevna meditacija v ašramu duhovnega učitelja Šri Sivanande Sarasvatija. Po zaključenem obredu se je skupina devetih učencev dvignila in počasi odpravila proti samadhiju. In takrat je k njej stopilo evropsko dekle in v avtoritativnem tonu reklo: "Ženske morajo sedeti na levi strani te sobe in moški na desni. To je pravilo. Zapomni si to za naslednjič."
Obstala je in strmela vanjo, saj njenih besed sprva ni povsem razumela. Tega enostavno ni bilo mogoče razumeti v kontekstu nežnega duha ašrama.
"Obe sva verjetno prepotovali vsaj 8000 kilometrov, da bi ubežali trdoti in togosti sodobnega zahodnega sveta ter se ob sveti reki Ganges v Himalaji prepustili toku življenja. Obe sva prišli v iskanju sprejemanja, enotnosti in ljubezni. V tistem trenutku sem spoznala, da ta odziv ni le njen izziv, temveč tudi moj. Ni se lahko otresti vseživljenjskega družbenega pogojevanja. Kletka pogojevanja ne omejuje le našega vedenja, temveč oklene tudi naša srca," je kasneje zapisala svoje občutke v eno od svojih knjig, ki so sledile njenim mnogim potovanjem po svetu in v svet, ki biva znotraj nas.
Potem je nežno položila roke na ramena tega mladega dekleta in rekla: "Za ta odziv, draga moja, nama ni bilo treba pripotovati tako daleč. Pravil in struktur imava dovolj v okolju, od koder prihajava. Osebno daršana ne zaznavam zgolj skozi tehnično izvedbo obreda; je veliko več kot to. Je prostor za globoko duhovno refleksijo. Le dovolimo si to tukaj, v tem majhnem krhkem mehurčku zaupanja. V sočasnem sobivanju človeštva smo vsi eno in ni pomembno, kje kdo sedi, dokler smo tukaj z odprtim srcem in iskreno namero."
A njene besede so trčile ob steno. Dekle se je v naslednjem trenutku obrnilo in nadaljevalo z izvajanjem obreda poklona ob samadhiju, tehnično pravilno, kot so jo naučili. Potem je hitro zapustila sobo.
Medtem ko bi mnogi izmed nas na takšen, objektivno gledano, nepomemben dogodek hitro pozabilo, je Sašo Božič pomenljivo zaznamoval in botroval motivacija, da je nastala knjiga Nazaj k sebi. Ena od njenih mnogih.
"V tem kratkem trenutku v odmaknjenem kraju, kamor sem prišla iskat uteho in počitek od prav te odtujenosti, sem ozavestila, kako zelo ogrožena je človeška vrsta. Samo edina vrsta na tem čudovitem planetu, ki živi v nasprotju s svojo izvorno naravo, v nesoglasju z notranjo konstelacijo. To je nekako tako, kot bi se medvedi odrekli zimskemu spanju, ker zanj nimajo časa, saj so prevče zaposleni z umetno ustvarjenimi novimi opravili. Ta del se nam seveda zdi nepredstavljiv, a je hkrati evolucijsko popolnoma povezan z norostjo odtujitve od naših človeških, emocionalnih in fizičnih ter naravnih zakonitosti, ki nas sedaj vodijo v bolezni, nepoznane našim prednikom. Gre za bolezni odtujenosti od izvora naše duše kot osnovne celice naše narave."
Nazaj k sebi
Saša Božič je ustanoviteljica Sophia Academy, kjer razvija inovativna orodja, ki povezujejo starodavne metode z zahodno psihologijo, in deluje kot globalna predsednica krila G100 Indigenous Communities and Integration.
Ob tem, da je žena in mati dveh odraslih sinov, je Saša Božič tudi pisateljica, predavateljica in mentorica, ki s svojim delovanjem spodbuja posameznike k pogumnemu raziskovanju sebe, avtentičnemu izražanju ter ponovnemu povezovanju z lastno notranjo močjo in intuicijo.
"V starodavnih kulturah avtentičnost ni bila stvar osebne izbire – drugega načina biti sploh niso poznali. Bila je torej edini način življenja, ki je naravno ustvarjal povezave v srcu, med ljudmi, z zemljo pod njihovimi nogami in neskončnim vesoljem nad njimi. Ta globoka povezanost jih je učila, da ima vsaka oseba mesto in poslanstvo, ki presega družbene ali osebne želje. Avtentičnost je izhajala iz sozvočja s skupnostjo in planetom. Ljudje so vedeli, kdo so, ker so se počutili zasidrane v skupnosti in Naravi. Ko smo iskreni in resnični do sebe, ugotovimo, da je nemogoče biti neiskren in neresničen v naših medosebnih in socialnih odnosih. Tedaj uvidimo, da smo vsi del nečesa večjega, čeprav je vsak posameznik v svojem življenju v ospredju. To je kot ples, kjer vsak korak, tudi če je narejen sam, prispeva k sočasnosti celote."
Saša Božič živi in ustvarja med Slovenijo in različnimi konci sveta, kjer raziskuje in črpa navdih iz modrosti in tradicij avtohtonih kultur. Njen samocoaching priročnik ’Nazaj k sebi’ med platnice vse to utelesi, ko bralca povabi k raziskovanju staroselskih modrosti in značajskih vrlin, ki jih ti polnokrvno živijo in tako globoko čislajo, sodobni človek pa je v dnevni dirki za zunanjimi potrditvami nanje povsem pozabil.
"Po tem, ko naredimo prvi korak - ukoreninjenje avtentičnega jaza v našo zavest -, je naslednji korak gojenje spoštovanja do sebe. Slednje temelji na cenjenju sebe kot edinstvenega delčka v celoti življenja, ki je popolno v svojih nepopolnostih. Pravzaprav je izraz ’nepopolnost’ napačen, saj je vsak od nas ’skulptura’ v nastajanju, razvijajoča se forma življenja. Ko imamo o sebi takšno predstavo, smo opremljeni z zmožnostjo, da lahko resnično vidimo in spoštujemo tudi ostale. Priznavanje ponotranjenih vrednot, sprejemanje lastnih vrlin in slabosti ter delovanje v skladu s svojimi prepričanji tlakuje pot do tega, da druge vidimo na enak način."
V ’Nazaj k sebi’ avtorica ponudi praktični vpogled v enajst starodavnih značajskih vrlin, ki jih je prepoznala na svoji poti okoli sveta in bivanju z enajstimi različnimi staroselskimi kulturami.
View this post on Instagram
Njena namera ob tem je le ena: "... da se vsi skupaj in vsak pri sebi ponovno spomnimo, kdo smo, zakaj smo tukaj in kako lahko živimo polno in smiselno življenje."
Verjemi – Pogumno – Biti
Del vse bolj zajetnega knjižnega opusa Saše Božič dopolnjuje zanimiva trilogija, ki zvesto sledi avtoričinemu poslanstvu.
Zgodbe, ki jih preliva v knjižno formo, so v njej dozorevale desetletja, zato jih ne gre videti kot načrtovan knjižni projekt, temveč kot postopno zapisovanje notranjih prihodov sodobne ženske. Vse njene knjige - tudi tris nadvse berljivih romanov - tudi niso klasične duhovne knjige za ženske, temveč zgodbe o sodobni identiteti, telesu, odnosih, intuiciji, izgorelosti, trasformaciji in vračanju nazaj k sebi. Vsaka knjiga zato predstavlja drugo fazo sodobne ženske poti.
Trilogijo, ki kličejo k preobrazbi in vračanju k sebi, odpre roman Verjemi, ki skozi ljubezensko zgodbo Slovenke Tie in Indijca Saia bralce popelje v globine raziskovanja duše, ranljivosti ter neizmerne notranje moči, ki vznikne iz tovrstne iskrene predaje ljubezni do sebe.
"Saj se mi je pridružil v sprejmnici, mi nežno položil roko na hrbet in me povabil proti izhodnim vratom. Presenetljivo visok za Indijca, modno zahodnjaško oblečen in popolnoma samozavesten Sai. Nevarna kombinacija moškega in globina njegove duše sta mi vse bolj lezli v kosti. Njegova roka na mojem hrbtu je napolnila moje telo s toplih drhtenjem in me ponesla v osvobojeno in blaženo zamaknjenost. Kot kraljica, ki je končno srečala svojega kralja, sem mu sledila in upala, da se bo trenutek zamrznil in bo blaženost trajala v večnost. Razum pri tem ni imel nobene besede."
Zgodbi o ljubezni dveh kultur in rojstvu ljubezni do sebe sledi roman, v katerem avtorica vešče ubesedi zgodbo o ljubezni in izdaji med ženskami. Pogumno je zgodba o ranah iz otroštva, ki jih vendarle je moč zaceliti, in s tem ponovno hkrati zgodba o vračanju k sebi, kar je zlata nit vseh Sašinih knjig.
"Nastopila je smrtna tišina. Nihče se ni premaknil, vzdihnil, zakričal. Vse v prostoru je samo globoko obmolknilo.
Dvignila sem pogled k ogledalu, ki je pripeto viselo na nasprotni steni v naši mali hišni predsobi. Odsev je zrcalil sliko drobne plavolase devetletnice z velikimi modrimi očmi, iz katerih so počasi polzele solze. Deklice Tie, ki se ji je v drobnem trenutku, sicer lepega in sončnega nedeljskega popoldenva, podrl svet in z njim zaupanje, da so odrasli tisti, ki jo bodo zaščitili. Solze so nemo polzele po licih in misli so se počasi vrnile.
Učiteljica Tara je bila leto dni punca mojega očeta?
In učiteljica Tara je sedaj noseča, ampak ne ve, kdo je očka?
Kaj to pomeni? Bom dobila bratca ali sestrico? Bom izgubila očka?
In mami, joj, mami. Uboga moja mamica, kako mora biti sedaj njej hudo? Zakaj jo je učiteljica Tara tako grdo izdala? Mamica sedi tam sama in izdana! Pomagati ji moram! Takoj zdaj ji moram priskočiti na pomoč. Sama je in nikogar več nima. Moram jo zaščititi."
Po romanu Verjemi, ki bralca pritegne in očara s slikovito zgodbo o ljubezni, ter Pogumno, v katerem se avtorica prek glavne protagonistke sooči s temo izdaje med ženskami, se napoveduje še Biti, s katerim bo Saša Božič zaključila svojo trilogijo romanov o preobrazbi in poti do nje.
"Vsak trenutek izbiraš, da ne hraniš te zgodbe z novimi mislimi, izbiraš, da je ne nosiš na jeziku, odločiš se živeti naprej, in potem pride dan, morda čez mesece, morda čez leta, ko ugotoviš, da ne boli več tako zelo, da rana ne krvavi več, ampak je postala del tvoje preteklosti, ki te je zgradila v to, kar si sedaj."
