Zgodilo se je v Srbiji, a bi se zlahka lahko tudi pri nas.
To, kar je pred kratkim doživela učiteljica srbskega jezika in književnosti, je še en v vrsti primerov, ki kažejo, kam gre izobraževalni sistem ob vse večji prisotnosti umetne inteligence. Kot sama trdi, je po pregledu pisnih nalog svojih dijakov ugotovila, da imajo vsi enake ali zelo podobne spise. Po dodatnem preverjanju je ugotovila, da za vsem stoji priljubljeno orodje ChatGPT, ki so ga njeni učenci množično uporabljali.
Ko je svoje učence 'ujela pri dejanju' oziroma odkrila, da so med testom uporabljali nedovoljena sredstva, se je javno oglasila, pojasnila situacijo in kolege vprašala, ali so se že srečali s podobnim primerom oziroma kako bi sami ukrepali. Takole je zapisala:
"Lep pozdrav, kolegi. Včeraj sem imela zanimivo situacijo. Pisali smo pisno nalogo. Ko sem jih pregledala, sem opazila, da obstaja vsaj deset popolnoma enakih spisov, ostali pa so le različice iste teme. Preverila sem in ugotovila, da je vse prepisano iz ChatGPT-ja.
Ali ste se že srečali s podobno situacijo oziroma kako bi ravnali vi?
P. S. Teme so bile shranjene na prenosniku, ki ga je kolega pozabil v učilnici. Predvidevam, da so jih takrat videli. Hvala."
Objavo je učitelji delila na Facebooku v skupini 'Profesori srpskog jezika i književnosti'.
Odgovori so se vrstili
Pod objavo so se kmalu začeli vrstiti komentarji. Nekateri so menili, da profesorica dijakom pravzaprav ne more storiti veliko, saj naj bi tudi sama naredila več napak. Drugi so bili mnenja, da ni treba sprejemati radikalnih ukrepov in da bi bilo najbolje preprosto ponoviti pisno nalogo z novimi temami.
Oglasil se je tudi gospod, očitno njen kolega, ki meni, da je uporaba umetne inteligence danes pogost pojav, rešitev pa zelo preprosta: "Kolegica, to je danes zelo pogost pojav. Reši se ga zelo enostavno: pred začetkom pisne naloge učenci oddajo svoje telefone."
Ravnatelj, ki bi vsem dal nezadostno
Ravnatelj Prve ekonomske šole v Beogradu Milibor Saković pa je za portal Telegraf.rs takole komentiral zadevo, ki je do danes postala vroča 'kot jutranje žemljice'.
Najprej je poudaril, da uporaba umetne inteligence za izdelavo šolskih nalog predstavlja določeno obliko goljufanja pri ocenjevanju. Čeprav danes obstaja veliko orodij, kot je MathGPT, ki brez težav rešujejo matematične naloge, obstajajo tudi programi, ki lahko odkrijejo, ali je bilo besedilo ustvarjeno z umetno inteligenco ali napisano samostojno.
"Na naši šoli doslej nismo imeli takšnih primerov, razen enega suma na natečaju za Svetosavsko akademijo, vendar smo po podrobnem preverjanju ugotovili, da ChatGPT ni bil uporabljen. Primer profesorice srbskega jezika dodatno potrjuje pobudo za prepoved mobilnih telefonov med poukom. Telefoni niso več problem le zato, ker odvračajo pozornost in motijo pouk, temveč tudi zaradi zlorabe tehnologije.
Visokošolske ustanove so v preteklosti uporabljale Faradayeve kletke za blokiranje signalov med izpiti, danes pa je to precej težje nadzorovati. S pojavom pametnih očal s kamerami in miniaturnih slušalk je prepisovanje postalo skoraj neopazno za tiste, ki nimajo dovolj izkušenj in znanja o teh tehnologijah."
Po njegovih besedah je težava v srednjih šolah nekoliko manjša, saj profesorji po enem letu običajno že dobro poznajo sposobnosti svojih dijakov.
"Če nekdo nenadoma močno preseže svojo običajno raven, je sicer mogoče, da se je res zelo dobro pripravil, obstaja pa tudi upravičen sum, da je prepisoval. V takšnih primerih je treba znanje preveriti na ustrezen način. Tako ravnajo tudi fakultete. Če se pojavi dvom o avtentičnosti dela, študenta povabijo na ustni zagovor."
V konkretnem primeru profesorice srbskega jezika, kjer so vsi dijaki oddali enake spise, ker so očitno uporabili isti program ChatGPT, je po njegovem mnenju rešitev ponovitev naloge.
"Če gre za redni pouk, pisno nalogo ali preverjanje znanja, bi vsem dal nezadostno oceno, saj je jasno, da so bili izdelki prepisani. Po pravilniku o ocenjevanju bi bilo treba nalogo nato ponoviti, vendar pod bistveno strožjim nadzorom in z obveznim odlaganjem mobilnih telefonov zunaj učilnice.
Zato močno podpiram pobudo varuha človekovih pravic za prepoved vnosa mobilnih telefonov v šolske stavbe, kar sem predlagal že prej. Pri nas je težko uvesti kakršnokoli prepoved, ne da bi te takoj označili za najslabšega na svetu, vendar je to nujen pogoj za spremembe. Morda bi se otroci tako znova začeli pogovarjati med seboj.
Danes imamo situacije, ko na ekskurzijah sedijo drug ob drugem, namesto da bi se pogovarjali, pa si pišejo sporočila po telefonu. To je precej žalostna in nevarna podoba digitalnega sveta, ki je nadomestil resničnega."
Vir: Telegraf
