P. F. | 13. 5. 2024, 08:00
Dokazano je: to so leta, ko smo najbolj nesrečni
Nihče ni ves čas srečen in občutki žalosti ali nezadovoljstva so pogosta izkušnja večine ljudi. Statistično pa obstaja obdobje v človekovem življenju, ko je največ ljudi najbolj nesrečnih.
Otroke vidimo kot srečna bitja, vsaj večino časa, srednja leta pa prinašajo težavno obdobje, o čemer zgovorno priča fraza "kriza srednjih let". Pogosto se pojavlja tudi "kriza četrtine življenja", saj v zadnjem času čedalje več ljudi po 20. letu starosti izkuša občutke nezadovoljstva in tesnobe. Študija, objavljena v Journal of Economic Behavior & Organization leta 2020, je pod drobnogled vzela vprašanje, pri katerih letih so ljudje najbolj nesrečni, in se sistematično lotila preučevanja na velikem vzorcu ljudi.
V študiji je avtor analiziral podatke, ki jih je pridobil od 14 milijonov sodelujočih iz 40 različnih držav. Odgovarjali so na vprašanja, povezana s sledečimi temami:
- Duševno zdravje: koliko imajo "slabih" dni, ko je njihovo duševno zdravje slabše? To zajema občutke depresije, skrbi, žalosti, stresa, živčnosti pa tudi izkušnje s fobijami in paniko, tesnobo in nezadovoljstvom.
- Družbena vpletenost in občutki: to vprašanje zajema občutke izključenosti iz družbe, težave pri premagovanju stisk, izgubo samozavesti, dojemanje sebe kot nevredne osebe in zgube, pa tudi občutke osamljenosti in napetosti.
- Fizično zdravje: tukaj so se osredotočali na pogostost pojavov bolečine in motnje spanca.
- Nacionalna dobrobit: ta kategorija je zajemala stanje v državi in koliko negativno nacionalno delovanje vpliva na posameznika.
Študija dokazuje obstoj "krize srednjih let" kot splošnega fenomena, ki ga najdemo v različnih državah.
Rezultati so bili jasni: v Evropi in Ameriki so ljudje statistično najbolj nesrečni v poznih 40. letih, zlasti v starosti 49 let. Otroci začnejo svoje življenje z malo občutka žalosti in nezadovoljstva, nato pa se občutki nezadovoljstva povečujejo do 49. leta. Po tem letu začnejo negativna čustva upadati in starejši kot smo, manj nesrečni smo.
Študija tako dokazuje obstoj "krize srednjih let" kot splošnega fenomena, ki ga najdemo v različnih državah. Ni pa dokaza, da tudi "krizo četrtine življenja" prestajajo po vsem svetu.
Avtor študije predpostavlja, da smo najmanj srečni pri 49. letu, ker se takrat odpovemo nemogočim sanjam in se zadovoljimo z realističnimi cilji, kar potem zmanjša občutke nesreče in nam povrne zadovoljstvo v življenju, ko se še naprej staramo.
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del
