N.Z. | 9. 2. 2024, 15:11

ŠTUDIJA: vaje v sočutju lahko povečajo občutke bližine do osebe, ki je ne maramo

profimedia

Študije, ki bi pojasnile, kako v življenju praktično blažiti in harmonizirati težavne odnose, so zaenkrat redke, ena zadnjih pa vendarle ponuja zanimive izsledke.

Raziskovalci so v tej študiji proučevali, ali bi vaje v sočutju morda lahko ugodno vplivale na trajno napet odnos z osebo, ki je ne marate, tako, da bi se zmanjšal občutek privoščljivosti (ali 'schadenfreude') in povečal občutek medosebne bližine.

108 udeležencev so razporedili na enega od treh 5-tedenskih treningov v longitudinalni randomizirani kontrolirani študiji, in sicer: v trening sočutja, trening ponovnega vrednotenja (kot primer nadzora čustev) ali trening italijanščine (za primer nevtralnega aktivnega nadzora).

Osebe, ki so bile tarča antipatije, med usposabljanji niso bile neposredna tarča treningov, so pa raziskovalce zanimala čustva in razmišljanja udeležencev o tej osebi tako pred nastopom tečajev kot po njem. Največji poudarek so ob tem posvečali občutkom privoščljivosti in bližine do osebe, ki jo dotični niso marali - in to v vseh treh skupinah.

Udeleženci v eksperimentalni in obeh primerjalnih skupinah so se dober mesec izpopolnjevali v eni od naslednjih veščin.

Trening sočutja

Vadba sočutja je vsebovala več meditacijskih sej in vodenih zvočnih navodil, ki jih je vodil inštruktor z več kot 20 leti izkušenj poučevanja meditacije in vaj sočutja.

Med usposabljanjem so bili udeleženci treninga sočutja povabljeni, da vizualizirajo odnos do različnih subjektov, med drugim tudi s samim seboj in vsemi živimi bitji. Nato so jih prosili, naj občutijo srkb, dobrohotnost in prijaznost do teh ljudi in bitij - ter so ob tem pozorni na telesne občutke. Seanse sočutja v skupini so dopolnili z zvočnimi posnetki, katerih namen je bil promovirati dnevno prakso meditacije sočutja. Poleg zvočnih posnetkov je inštruktor povabil pripravnike sočutja, naj vključijo neformalne prakse sočutja tudi v svoje vsakdanje življenje. Tako so morali med drugim pošiljati tihe dobronamerne želje ljudem, s katerimi so npr. skupaj čakali v vrsti v supermarketu.

Vaje ponovnega vrednotenja

Tečaj ponovnega vrednotenja (Reappraisal training) je vodil psiholog in raziskovalec afektivnih znanosti z 2 leti izkušenj pri poučevanju regulacije čustev.

Med usposabljanjem so se tečajniki ponovnega ocenjevanja naučili uporabljati tehnike ponovnega vrednotenja in postavljanja v drugačne kontekste (npr. razmišljanje o pozitivnih rezultatih neprijetnega dogodka). Udeleženci so bili nato povabljeni k vadbi regulacije negativnih čustev, ki so jih pred tem izzvale za te namene ustvarjene slike in videoposnetki. Udeleženci so tekom usposabljanja uporabljali tudi zvočne posnetke za vsakodnevno vadbo tehnik ponovnega vrednotenja. Ti zvočni posnetki so vključevali smernice za samo-analizo čustev in misli, povezanih s priklicanim neprijetnim dogodkom, in pozivom za ponovno interpretacijo dogodka, s pomočjo katerega bi lahko zmanjšali potencialno negativna čustva. Učitelj je udeležence spodbujal, naj tehnike uporabijo v svojem vsakdanu. Med drugim jih je tako motiviral, da so s pomočjo ponovnega vrednotenja reinterpretirali npr. slabo vreme.

Tečaj italijanščine

Za tovrstno kontrolno usposabljanje so se raziskovalci odločili zaradi neke druge študije, ki je za aktivno kontrolno skupino primerjala vadbo meditacije z vadbo tujega jezika.

Usposabljanje je zajemalo uvodne lekcije italijanščine, ki jih je vodil italijanski inštruktor z več kot 20letnimi izkušnjami poučevanja. Med usposabljanjem so udeleženci vadili osnovne italijanske stavke, da bi lahko obvladali pogovor v italijanščini, na primer, da se predstavijo ali naročijo hrano v restavraciji. Podobno kot pri drugih dveh usposabljanjih so morali udeleženci doma vaditi italijanščino s pomočjo zvočnih posnetkov.

Rezultati študije

Izkazalo se je, da so udeleženci tečaja sočutja in ponovnega vrednotenja poročala o zmanjšanju čustev privoščljivosti ali  'schadenfreude' do osebe, ki jim ni všeč, medtem ko pri tečajnikih italijanščine tozadevno niso opazili sprememb. Hkrati so raziskovalci ugotovili, da so se občutki bližine do osebe, ki je ne marajo, v primerjavi z drugima dvema skupina najmočneje povečali prav pri tečajnikih sočutja.

Prav povečanje občutkov bližine bi po mnenju raziskovalcev lahko predstavljal osrednji mehanizem za izboljšanje socialnih interakcij in reševanje konfliktov.

Naj na tem mestu poudarimo, da zgolj dejstvo, da morda koga ne marate, samo po sebi ne gre videti kot nekaj slabega, pa vendar je po mnenju raziskovalcev koristno vedeti, kako ublažiti takšne občutke, saj lahko tudi nam samim povzročajo nelagodje ter botrujejo distanciranju in sovražnim odzivom, kar posledično odnose še poslabša.

 


 

Novo na Metroplay: Nastja Gabor o materinstvu, dojemanju ljudi in novih projektih