Toksičnega šefa morda ne boste prepoznali po kričanju in žaljivkah – eden prvih opozorilnih znakov je lahko vedenje, ki se vam sprva zdi izjemno prijetno.
Ko pomislimo na toksičnega šefa, si pogosto predstavljamo nekoga, ki kriči na zaposlene, jih nadzoruje na vsakem koraku, ponižuje ali odkrito kritizira. Toda nezdravi odnosi na delovnem mestu so lahko precej bolj prikriti in jih je zato težje prepoznati. Psihoterapevtka Kathleen Saxton je za Daily Mail izpostavila več opozorilnih znakov, ki lahko kažejo na nezdrav odnos z nadrejenim. Prvi je precej presenetljiv: pretiran šarm.
Na začetku se vam lahko zdi, da ste dobili sanjskega šefa
Po besedah Saxtonove lahko nekateri problematični nadrejeni na začetku naredijo izjemen vtis. Novega zaposlenega zasipajo s pohvalami, komplimenti in pozornostjo, zaradi česar ima občutek, da je končno našel popolno delovno okolje. Prijaznost in pohvale seveda same po sebi niso nič slabega. Težava lahko nastane, če začetnemu obdobju izrazite naklonjenosti sledi nenadna sprememba. Šef, ki vas je še včeraj hvalil, lahko postane hladen, kritičen ali vas začne ignorirati. Nato se prijaznost nenadoma vrne, zatem pa znova izgine. "Ti začetni, idilični dnevi postanejo resničnost, h kateri se nenehno poskušate vrniti," pojasnjuje Saxtonova.
En dan pohvala, naslednji dan hladnost
Takšno izmenjevanje odobravanja in zavračanja je lahko oblika tako imenovanega občasnega oziroma spremenljivega podkrepljevanja. Zaposleni zaradi nepredvidljivega vedenja nadrejenega ne ve več, kaj lahko pričakuje. Zato lahko začne še bolj iskati njegovo odobravanje in se spraševati, kaj mora narediti, da bo znova deležen pohvale in prijaznosti z začetka odnosa. Namesto občutka varnosti se lahko pojavi nenehna negotovost: bo šef danes dobre volje ali bo sledila kritika?
Saxtonova opozarja tudi na način komunikacije. Posamezna nepremišljena pripomba še ne pomeni toksičnega odnosa, če pa se določena sporočila ponavljajo, je lahko to znak težave.
Med primeri izpostavlja stavke, kot so:
"Preveč si čustven oziroma čustvena."
"Če bi ti bilo res mar za to službo, bi našel oziroma našla način."
"Lahko si srečen oziroma srečna, da si sploh tukaj."
Skupna značilnost takšnih izjav je, da lahko zmanjšujejo pomen občutkov zaposlenega, vzbujajo krivdo ali ustvarjajo vtis, da je postavljanje meja dokaz pomanjkanja predanosti. To je nekaj drugega kot konstruktivna kritika, pri kateri nadrejeni jasno pove, kaj je bilo pri delu narobe, kaj pričakuje in kako je mogoče rezultat izboljšati.
Enega pomembnejših opozorilnih znakov lahko po mnenju psihoterapevtke opazite pri sebi. Trema pred pomembnim sestankom, predstavitvijo ali pogovorom o plači je nekaj povsem običajnega. Drugače pa je, če že ob misli na srečanje z nadrejenim redno občutite močno tesnobo, napetost ali strah. Nekateri ljudje opisujejo cmok ali krč v želodcu, razbijanje srca in izrazito izčrpanost. Če se takšne reakcije pojavljajo pogosto in so tesno povezane z določeno osebo ali razmerami na delovnem mestu, jih ni smiselno preprosto odmisliti.
Preberite še:
- Kako vemo, da je naše razmerje toksično? Preverite 8 opozorilnih znakov, ki vam bodo pomagali odgovoriti na to vprašanje
- To so znaki, da ste v službi bolj spoštovani, kot se zavedate
- 5 tipov toksičnih ljudi, ki jih boste srečali v službi
Dolgotrajen stres se lahko pokaže tudi na telesu
Dolgotrajna izpostavljenost stresnim odnosom na delovnem mestu lahko vpliva tudi na počutje zunaj službe. Saxtonova kot primer navaja zaposleno, pri kateri so se pojavili kronična nespečnost, razdražljivost, tenzijski glavoboli in izguba apetita. Seveda vsak glavobol ali neprespana noč še ne pomeni, da je kriv šef. Prav tako stresna obdobja obstajajo v skoraj vsaki službi. Pomembna sta predvsem trajanje in ponavljanje vzorca. Če je človek zaradi službe tedne ali mesece v nenehnem strahu, napetosti ali izčrpanosti, je to nekaj povsem drugega kot občasno naporen delovni dan.
Zahteven šef še ni nujno toksičen šef
Prav tu je pomembna razlika. Nadrejeni lahko postavlja visoke standarde, zahteva spoštovanje rokov in opozarja na napake, ne da bi bilo njegovo vedenje zaradi tega toksično. Bolj zaskrbljujoč je ponavljajoč se vzorec, pri katerem zaposleni doživlja poniževanje, manipulativno vzbujanje krivde, nepredvidljivo menjavanje naklonjenosti in zavračanja ali nenehen občutek strahu.
Če niste prepričani, kaj se dogaja, Saxtonova svetuje pogovor z osebo, ki ji zaupate. Pogled nekoga, ki ni neposredno vpleten v situacijo, lahko pomaga oceniti, ali gre za običajen konflikt na delovnem mestu ali za dolgotrajnejši nezdrav vzorec. Če začne stres pomembno vplivati na spanje, razpoloženje, odnose ali vsakodnevno življenje, je smiselno razmisliti tudi o strokovni podpori.
