To je stvar, za katero otroški terapevti pravijo, da najbolj škodi sreči otrok

Današnji otroci se borijo z duševnimi težavami bolj kot kdaj koli prej. Raziskovalci so potrdili, da se je število srednješolcev, ki so poročali o "tako vztrajnih občutkih žalosti ali brezupnosti v preteklem letu, da se niso mogli udeležiti svojih rednih dejavnosti", med letoma 2009 in 2019 povečalo za 40 odstotkov, število tistih, ki so razmišljali o samomoru, pa za 36 odstotkov.

Kaj je krivo, da ste duševne stiske pri otrocih povečujejo?

Prvič, tu so vseprisotni družbeni mediji, ki prežemajo vse vidike otroškega življenja. Podatki kažejo na povezavo med uporabo družbenih medijev in slabšim duševnim zdravjem, zlasti pri najstnicah. 

Kriva je tudi naša nepopustljiva kultura teženja k uspešnosti, ki pritiska na otroke v zgodnjih letih, da dosežejo in uspejo pri vsakem podvigu, da se lahko v teoriji sčasoma povzpnejo po lestvici do bogastva in življenja brez skrbi. Sliši se nelogično, a ko je HuffPost otroške psihologe vprašal o največjih grožnjah sreči otrok danes, so vsi omenili, da si starši preveč neusmiljeno prizadevajo za srečo otrok – to je pa lahko dolgoročno kontraproduktivno za dobro počutje njihovih otrok. Prvič, s predpostavko, da naj bi bili otroci ves čas srečni, jih včasih prikrajšamo za priložnosti, da se naučijo obvladovati celoten spekter človeških čustev na zdrav način. Drugič, če se tako močno osredotočamo na dosežke otrok in hvalimo njihov uspeh, tvegamo, da ne bodo vedeli, da jih brezpogojno ljubimo in cenimo zaradi tega, kar so, ne pa zaradi njihovih uspehov.

Tukaj je nekaj načinov, kako se lahko izognete tem pastem in pomagate postaviti temelje za dobro čustveno zdravje svojih otrok in njihovo sposobnost, da izkusijo globljo srečo:

1. Normalizirajte čutenje vseh čustev, ne le sreče

Lahko je idealizirati otroštvo kot brezskrbno poglavje življenja. Vendar je dejstvo, da napačno predvidevamo, da so njihovi dnevi brezskrbni. "Mnogi odrasli morda mislijo, da so otroci samo srečni in da nimajo skrbi," je povedala pediatrična psihologinja Ariana Hoet. "Na žalost to ni res – otroci čutijo močna čustva in težke stresorje, tako kot odrasli."

Namesto da bi se otroci počutili, kot da bi morali biti ves čas srečni, bi se morali osredotočiti na to, da jim pomagamo prepoznati in se soočiti z vsemi različnimi občutki, ki jih morda doživljajo. "Kot odrasli se moramo normalizirati vsa čustva in najti načine, kako pri otrocih zgraditi pozitivne navade duševnega zdravja, tako kot to počnemo za njihovo fizično zdravje," je dejala Hoetova.

Otroška psihologinja Jennifer Cruz je pojasnila: "Če otroke ščitimo pred stresom in težkimi čustvi, jim lahko preprečimo, da bi razvili odpornost in bodo prihodnji izzivi še težji." Tudi če bo vaš otrok živel srečno življenje, ne bo ves čas čutil sreče, ampak celi spekter čustev.

Otroke lahko tudi naučimo, da imajo tudi negativna čustva vrednost. "Strah nas lahko zaščiti, jeza nam pomaga vedeti, da smo prizadeti, žalost nas lahko poveže s tem, kar je pomembno," je dejal Cruzova.

Staršem je priporočila, naj pripravijo otroke "na spopadanje z izzivi in ​​vedenje kdaj zaprositi za pomoč", namesto da "otroke ščitijo pred tveganjem ali težkimi čustvi". Težko je gledati svojega otroka, kako trpi, in instinkt, da bi njegovo bolečino izničili, je močan. Vendar je pomembno, da se naučimo sedeti z njimi in njihovimi težkimi čustvi.

"Mislim, da se starši pogosto vmešavajo v srečo svojih otrok, ker ne znajo dovoliti, da njihovi otroci ne uspejo in/ali ne tolerirajo razočaranja," je povedala psihoterapevtka Jen Hartstein. "Otroci se ob neuspehu veliko naučijo in pridobijo občutek dosežka in učinkovitosti, ko se lahko poberejo in uspejo," je dejal Hartsteinova.

2. Vsakodnevno se pogovarjajte s svojimi otroki

Eden od načinov, kako ostati na tekočem s čustvenimi izkušnjami svojega otroka, so dnevni pogovori. To se lahko zgodi za večerjo pred spanjem ali ko ste v avtu. Pogovarjanje z otrokom vam omogoča, da mu pomagate prepoznati svoja čustva in najti načine, kako se z njimi soočiti.

Hoetova je pojasnila, da je zdrav odnos med staršem in otrokom pomemben "zaščitni dejavnik", ki deluje kot blažilnik življenjskega stresa. Dnevni pogovori "staršem omogočajo, da ustvarijo zdravo povezavo in odnos s svojimi otroki, hkrati pa jim dajejo vpogled v to, kako otrok razmišlja in čuti o svojih vsakodnevnih izkušnjah".

Hartsteinova je namesto razmišljanja o tem, kako poskrbeti za to, da se bodo otroci počutili srečne, dejala: "O tem rada razmišljam kot o tem, kakšne navade lahko otrokom razvijemo, da bi izboljšali njihovo duševno zdravje. Te navade lahko gradijo srečo, lahko pa služijo tudi kot blažilnik, ko pride do težkih življenjskih okoliščin."

3. Hvaležnost

Pomagajte otrokom, da se prilagodijo vsemu dobremu v svojem življenju. "Z osredotočanjem na spoštovanje lahko starši svojim otrokom pomagajo razviti miselnost, ki spodbuja srečo. Če kot starši izkazujemo hvaležnost, lahko to otrokom zelo pomaga razviti cenjenje do tega, kar imajo, in kdo so," je dejala Cruzova.

4. Pokažite otrokom, da je vaša ljubezen do njih brezpogojna in da njihova vrednost ni odvisna od meril uspeha

Jennifer Wallace je novinarka, ki je izvedla raziskavo na to temo. Opravila je obsežne serije intervjujev z otroki, družinami, učitelji in psihologi. Ugotovila je, da "danes preveč otrok dojema svojo vrednost kot odvisno od njihovih dosežkov – njihovih ocen, števila všečkov, ki jih dobijo ob objavi – ne zaradi tega, kdo so kot ljudje, globoko v svojem bistvu".

Čeprav noben starš ne želi, da bi se njihov otrok počutil neljubljenega, je to lahko nenamerna posledica osredotočanja na njihov uspeh. Wallace je staršem priporočila, da uporabijo ta štiri vprašanja psihologinje Tine Payne Brison, da bi ugotovili, kakšna sporočila pošiljajo svojim otrokom:

• Za kaj zapravljate denar, ko pride do vaših otrok?
• Kako je videti dan vašega otroka?
• O čem sprašujete svoje otroke?
• O čem se prepirate s svojimi otroki?

"Mnogi starši mislijo, da ne poudarjajo preveč dosežkov, a ko pogledajo te štiri stvari, lahko vidijo, kako njihovo vedenje otrokom pripoveduje drugačno zgodbo," je dejala Wallace. Morda imate brezpogojno radi svojega otroka – toda če je njihov koledar natrpan z dragimi učnimi urami in vi nenehno nagajate glede domačih nalog, s tem sporočate, da bolj cenite akademske dosežke.

5. Primerjave naj bodo čim manjše

Drug način, kako našim otrokom sporočamo, da cenimo njihove dosežke pred njimi samimi, je ta, da jih primerjamo z drugimi, bodisi z brati in sestrami ali vrstniki v šoli. Primerjave so vseprisotne in jih družbeni mediji učinkovito širijo.

"Primerjave o tem, kaj imamo, česa nimamo, kakšni smo sami in kakšni so drugi ... zdi se, da se jim ne moremo izogniti in tudi naši otroci to opazijo," je dejala Hartsteinova. Potrebno je zavestno prizadevanje, da se oddaljimo od primerjav in se usmerimo k praksi hvaležnosti, kot je zgoraj omenjena. Toda takšna poteza lahko spremeni miselnost in pripelje do več sreče v vaš dom.

6. Razmislite o tem, kako hvalite svoje otroke

"Ni enega starša, ki ne bi brezpogojno ljubil svojega otroka," je dejala Wallace. Ampak način, kako naše besede in dejanja vplivajo na naše otroke, lahko otrokom da občutek, da je ljubezen njihovih staršev odvisna od njihovih dosežkov. "Eden od mladih študentov, s katerim sem se pogovarjala, je dejal, da mu je pohvala vzbujala občutek, kot da mora nenehno delati, da bi ga starši sprejeli," je dejala. 

Namesto da bi se osredotočali na dosežke otrok, lahko damo komentarje, ki jim dajo vedeti, da vidimo njihovo resnično vrednost. Wallace je dejala, da v svojem domu želi, da njeni otroci vedo, "da so cenjeni zaradi tega, kar so v svojem bistvu. Zato poskušajmo na vsakem koraku poudariti tisto, kar vidimo, kot njihove naravne prednosti ... njihovo empatijo, njihov humor, njihovo prijaznost in dejstvo, da odlično rešujejo težave".

7. Pokažite otrokom, kako pomembni so – in jim dajte naloge

Wallace je ugotovila, da je občutek pomembnosti tisti, ki dobro prilagojenim otrokom pomaga, da ostanejo psihološko zdravi in ​​izkusijo srečo. Zamisel o pomembnosti izhaja od sociologa Morrisa Rosenberga, ki je prav tako populariziral koncept samospoštovanja.

Rosenberg je ugotovil, da so se "otroci, ki so imeli zdravo raven samospoštovanja, počutili, kot da so staršem pomembni". Kasnejše raziskave so občutek pomembnosti opredelile kot temeljno človeško potrebo in osnovno gonilo našega vedenja.

Wallace opredeljuje pomembnost kot zamisel, da "se počutite cenjeni s strani družine, prijateljev in skupnosti ter da ste odvisni od dodajanja pomembne vrednosti nazaj družinam, prijateljem in skupnostim". V svojih intervjujih z otroki je Wallaceva ugotovila, da je tistim, ki jim je šlo dobro, ta občutek pomembnosti  "deloval kot zaščitni ščit" pred stresom in neuspehi.

Eden od načinov, kako otrokom pomagati začutiti, da so pomembni v vaši družini, je, da jim daste naloge. Če je družinska večerja pomemben ritual, ima pomembno vlogo oseba, ki pogrne mizo. Prostovoljno delo ima lahko enak učinek.

Ustvarjanje občutka pomembnosti presega brezpogojno ljubezen do naših otrok, je dejala Wallace. To jim "z besedami in dejanji pokaže, kako cenjeni so".

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere