Zakaj ljudje mrzlično in na ZALOGO kupujejo olje in moko? (Strokovnjaki RAZLAGAJO)

Pred dvema letoma, ko se je začela pandemija, je bil to toaletni papir, z nastopom rusko-ukrajinske krize pa so takšni artikli: moka, olje in (zaradi podražitev) tudi bencin.

Kaj je vzrok za to množično histerijo?

Pri Al Jazeeri so o tem povprašali strokovnjake in prišli na sled marketinškemu konceptu, ki mu pravijo tudi ’simbolična potrošnja’.

»V ekonomiji poznamo dve vrste potrošenj: utilitarno in simbolično. Utilitarna ali funkcionalna potrošnja je tista, h kateri se potrošniki zatečejo zaradi koristi in konkretnih značilnosti proizvoda. Zdaj množično kupujejo olje in moko, saj je iz teh sestavin mogoče tudi doma pripraviti hrano za osnovne fiziološke potrebe, torej v strahu pred lakoto,« pišejo.

Dejanje potrošnikov pa je še nekoliko bolj kompleksen fenomen kot zgolj zadovoljevanje fizioloških potreb. Potrošniki pogosto kupujejo in uživajo proizvode, ki premorejo simbolične pomene. Nosilci teh so lahko proizvodi sami ali pa poseben pomen dobi akt nakupovanja ali potrošnje. Prav ti pomeni so sami po sebi dovolj močni, da postanejo glavni motiv za nakup.

In kateri so ti pomeni, ki se skrivajo v ozadju mrzličnega nakupovanja zalog v aktualni krizi?

1. Gospodarnost 

Ustvarjanje zalog simbolizira gospodarno gospodinjstvo. Vsak dober gospodar (pa naj bo na nivoju individualnega ali kolektivnega gospodinjstva, t. j. državne ekonomije) ima vedno pripravljene zaloge za nepredvidljive situacije.

2. Obramben mehanizem

Ustvarjanje zalog je dejansko obramben mehanizem. Prebivalci Balkanskega polotoka se še dobro spomnijo, kako je bilo živeti pomanjkanje tekom balkanskih vojn v devetdesetih, pa tudi konstantnega pomanjkanja in inflacije v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v nekdanji Jugoslaviji. Ustvarjanje zalog (in t. i. ozimnic) je zato številnim že globoko zlezlo pod kožo.

3. Občutek varnosti

Ustvarjanje zalog daje občutek varnosti v nestabilnih časih. Ta trenutek je težko predvideti, kako dolgo bo trajala globalna ekonomska kriza, ki jo je sprožila vojna v Ukrajini. Še manj so jasne vse razmere krize in potencialni učinki na ekonomsko, politično ali celo vojaško dimenzijo.

4. Občutek odgovornosti

Ustvarjanje zalog daje občutek odgovornosti. Zanj so še posebno dojemljivi tisti, ki imajo v ožjem družinskem krogu ljudi, za katere morajo poskrbeti – starejši in otroci. V ekonomiji poznamo pojem družinska potrošnja, ki je na nek način kolektivna potrošnja. To je pojav, ko običajno ena oseba nakupuje za celotno družino. Obseg tako kupljenih proizvodov je seveda znatno večji, še posebno, če se zaloge ustvarjajo za vso družino.

5. Je izraz nezaupanja

Ustvarjanje zalog je izraz nezaupanja v institucije (in aktualno oblast). Nezaupanje temelji na podlagi minulih izkušenj in tu običajno govorimo o desetletjih slabih izkušenj z institucijami sistema. Medtem ko z grozo opazujejo (in berejo) o negospodarnem odnosu oblastnikov do države in državljanov, pa tudi nesposobnost, da bi preprečili neupravičene dražitve, je ustvarjanje zalog za osebne potrebe vse, kar jim ostane, da se sploh še lahko počutijo varne.

6. Varčevanje

Ustvarjanje zalog je tudi varčevanje. Z nakupovanjem večjih količin se potrošniki želijo ogniti kasnejšemu plačevanju več za isti artikel, ki bi se zaradi inflacije medtem podražil.

Pa problem?

Generacijske razlike

Pri Al Jazeeri so opozorili še na en zanimiv vidik pri vedenju potrošnikov. Obstaja namreč pomenljiva razlika med mladimi in starimi.

»Vse doslej opisano velja predvsem za pripadnike generacije baby boom (rojenih med 1946 in 1964 letom), ki imajo izkušnjo s povojnim stanjem in posledicami, a tudi generacije X (rojenih med 1965 in 1980) in le delno generacije Y oz. milenijcev (rojenih med 1981 in 1996), ki še imajo izkušnjo pomanjkanja in inflacije iz osemdesetih in začetka devetdesetih let.«

Za zgoraj opisane fenomene so najbolj dovzetni seveda ’bumerji’, saj so generacija, ki je na svojih plečih nosila kolektivno travmo vojne, pomanjkanja, divjanja cen.

»Na drugi strani pa je generacija Z (rojeni med 1997 in 2012), ki vse skupaj doživlja drugače. V tovrstnih potrošniških vzorcih vidijo sebične motive in so glavni zagovorniki ideje, da si ne gre ustvarjati zalog, saj se prav s tem višajo cene in se ustvarja pomanjkanje dobrin.«

In čeravno generacija Z morda jasno vidi problem, ki ga nehote ustvari kopičenje zalog, pa tega tistim, ki so vzorcu podlegli, nikakor ne gre očitati. Še več. V resnici jih gre razumeti. In prav to je bil namen pisanja Al Jazeere.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere