Uganka razkrije, kako hitro se ujamemo v past stereotipov.
Reševanje kratkih in nepričakovanih ugank je za marsikoga priljubljen način preživljanja prostega časa. Nekatere uganke so novejše, druge pa že lep čas krožijo med ljudmi, a kljub temu še vedno pritegujejo nove in nove interesente.
Tako je tudi s spodnjo uganko, ki je ena najbolj znanih psiholoških ugank na svetu. Je kratka, preprosta in praviloma ljudi zmede ravno tam, kjer to najmanj pričakujejo. Ne zato, ker bi bila v resnici zapletena, temveč zato, ker se naši možgani pri njej prehitro zanesejo na samoumevnosti.
Preden jo preberete, kratek napotek: ne komplicirajte. Prva misel, ki se vam porodi, je običajno najbolj uporabna.
Uganka:
Oče in sin doživita hudo prometno nesrečo. Oče umre na kraju nesreče, sina pa v kritičnem stanju odpeljejo v bolnišnico.
Ko dečka pripeljejo v operacijsko dvorano, ga oseba, oblečena v kirurško haljo, pogleda in reče: "Tega otroka ne morem operirati. To je moj sin."
Kako je to mogoče?
Globoko zasidrani družbeni stereotipi
Rešitev: Kirurginja je dečkova mama.
Zakaj se ob tej uganki tako pogosto zataknemo?
Ne zato, ker ne bi znali logično razmišljati, temveč zato, ker naši možgani delujejo po bližnjicah. Ob kirurški halji marsikdo še vedno samodejno pomisli na moškega. Ta nezavedna predpostavka ustvari navidezni paradoks — in ravno ta trenutek zmede naredi uganko učinkovito.
Uganka tako v resnici pokaže, kako hitro zapolnjujemo manjkajoče informacije, kako globoko so lahko zasidrani družbeni stereotipi in kako nezanesljiva je prva razlaga, ki se zdi "samoumevna".
