Ta običaj ni le slovo, temveč skriva srhljivo skrivnost in temno ozadje, povezano s strahom pred vrnitvijo mrtvih.
Sčasoma so se pogrebni običaji spremenili: zdaj je nekako v navadi, da prisotni v grob pokojnika vržejo rožo. Nekoč pa so - ob zadnjem slovesu od pokojnika - v dlani stiskali hladno zemljo in jo na koncu vrgli v grob. Tisti trenutek, ko se zasliši top udarec ob krsto, zamrzne kri v žilah. Ta zvok pomeni dokončni konec. Ste se kdaj vprašali, kaj se skriva za tem dejanjem oziroma običajem? Danes se zdi kot ganljiv simbol ljubezni in spoštovanja. Toda metanje zemlje v grob je imelo prvotno povsem drugačen namen, izhajal je iz prvinskega strahu naših prednikov.
Bistvo tega običaja ni bila le potreba po slovesu, temveč tudi potreba po zaščiti. Verovanje, da se mrtvi lahko vrnejo in vznemirjajo žive, je bilo globoko zasidrano v zavest ljudi. Zato je ta obred služil kot magična pregrada med dvema svetovoma. Pozneje je bila ta navada največkrat povezana s svetopisemskimi besedami: "Prah si in v prah se povrneš." Gre za simbolično vrnitev telesa naravi, iz katere je nastalo. Vendar etnologi in zgodovinarji razkrivajo, da ima metanje zemlje v grob (tudi) drugačno zgodovino.
V davnih časih so verjeli, da lahko duša pokojnika ostane vezana na ta svet, če telo ni pravilno "obteženo" z zemljo. To dejanje je bilo pravzaprav postopek, s katerim so zagotovili, da pokojnik ostane tam, kjer mu je mesto, pod zemljo. Naši predniki niso imeli znanstvenih razlag za številne pojave, zato je bil strah pred vampirji in nemrtvimi zelo resničen. Zaradi tega so verjeli, da:
- zemlja fizično zadrži: z metanjem zemlje neposredno na krsto ali telo skupnost simbolično in tudi fizično naloži težo na pokojnika;
- pretrga se vez z domom: to dejanje označuje, da oseba ne pripada več svetu živih in se ne sme vračati domov;
- ščiti družino: obredno metanje zemlje v grob so razumeli kot zaščito preostalih članov družine pred boleznijo ali nesrečo, ki bi jo pokojnik lahko »potegnil« za seboj.
Preberite še:
- Ali je pokojnim mar, kdaj in če obiščemo njihov grob?
- Ali veste, zakaj nikoli ne bi smeli nazdraviti s kozarcem vode?
- Pozabite na srednjeveško vraževerje! Ni srečnega doma brez črne mačke!
3 verovanja, ki jih morda niste poznali
Poleg glavnega razloga so se med ljudmi razvila tudi posebna verovanja, povezana s tem žalostnim dejanjem. Morda ste opazili, da starejši strogo pazijo na vrstni red in način, kako se to opravi:
-
Zemlja se ne podaja iz roke v roko: Verjeli so, da če nekomu neposredno podate pest zemlje v roko, mu lahko prenesete smrt ali nesrečo. Zato se zemlja vedno vzame s kupa ali tal.
-
Odhod brez obračanja: Po metanju zemlje v grob naj bi se grobišče zapustilo, ne da bi se ozrli nazaj, da se žalost in smrt ne bi "prilepili" na vas.
-
Otresanje rok: Številni verjamejo, da je treba prah z rok otresti še pred vstopom v hišo, da "pokopališka energija" ostane tam, kjer spada.
Pravzaprav zemlja ni le prah, ki pada na les, je starodaven človeški poskus, da se sprijaznimo z minljivostjo in najdemo mir pred neznanim.
Povzeto po: Krstarica.com
