17. 12. 2021, 07:42

Sanela Banović: »Dobro zmaga, in tega rezultata ne boste nujno našli v jutranjih novicah!«

Chiara

»Nikoli nisem zagovarjala, da zadošča pozitivno razmišljanje in se bo vse rešilo. Seveda, najbolje je biti pozitiven v življenju, hkrati pa je najbolj pomembno rešiti težave, prevzeti odgovornost in uzreti ali tudi sprejeti zadeve, kakršne so, ter se posvetiti sebi in svojim.«

Se sliši preprosto?

Žal za mnoge ni.

O tem, zakaj je uvodne misli Sanele Banović tako težko preliti v življenje, najbolje opiše naslednji odlomek:

»Ne morem pozabiti gospe, ki jo je že 15 let bolel želodec, ona pa mi je v ordinaciji razlagala, da jo skrbi, kako bo predsednik vlade v odhodu prenesel, ker je moral odstopiti. ’Draga gospa, lepo vas prosim!’ sem jo morala ljubeče ošteti. ’On bo že poskrbel zase, zanj se vam res ni treba sekirati … Tudi to, kako se bodo otroci znašli po maturi, če so trenutno šele v šestem razredu osnovne, naj vas ne skrbi. Raje razmišljajte o tem, kako boste čez vikend razvajali partnerja. Ali kaj boste otrokom zdravega skuhali za večerjo. To so dobre skrbi, ki jih za razliko od morebitnega napada Severne Koreje na Južno dejansko lahko rešite. In ko jih rešite, dobite nagrado iz možganov: slapove dobrih hormonov po vsem telesu. Kar je, verjemite, najboljša nagrada od vseh’,« je po izpričanem spominu zdravnice in predavateljica na področju psihologije in psihoterapije Sanele Banović v njeno knjigo Spodbude pomagal zapisati novinar in publicist Jure Aleksič.

Naj spomnimo (čeravno verjamemo, da v primeru dotične niti ni potrebno), da je Sanela Banović prav tista prisrčna zdravnica, ki je Slovenijo pred leti navdušila z javno izpovedanimi vrednotami in (zgolj na videz) preprostimi nasveti za zdravje in dušno srečo, t.j. z zdravilnim trisom, ki se glasi: »Dotik, objem, poljub.«

Po najbolj gledanem TEDx-u ter okoli 650 predavanjih po vsej Sloveniji se Sanela Banović slovenski javnosti prvič predstavlja še s knjigo Spodbude, v kateri si boste lahko prebrali njeno osebno zgodbo, družinskih stiskah in veselju, bolečini ter ljubezni Sarajeva. Z bralci s srčnosti polno besedo deli 20 let dragocenih izkušenj, prelitih v razumljive nasvete in presunljive izpovedi predvsem pa nas opozori na 6 stebrov zdravja za več smeha, ljubezni, dotikov, objemov, modrosti, poguma, poštenosti in solidarnosti, povezanosti.

Temelj, o katerem je govoril že Hipokrat

Prvi (in najpomembnejši) element iz šesterice v resnici predstavlja temelj naše hiše zdravja, na katerega so postavljeni preostali stebri, je prepričana zdravnica.

Gre za dotik, brez katerega v resnici ni fizičnega blagostanja in ne psihičnega ravnovesja.

O njega izjemnem pomenu za zdravje je pred 2500 leti govoril že Hipokrat potem, ko je opazil, da ’so otroci, ki so večkrat objeti, bolj srečni’ in ’da težki bolniki, okoli katerih se zbere družina, pogosto začnejo spet jesti’.

In čeravno se ljudje čudodelnega učinka dotika od nekdaj zavedamo intuitivno, so šele z razvojem znanosti prišli tudi znanstveni dokazi.

»Moderna znanost že dolgo ve, mi pa dejansko vsakokrat ob dotiku lahko začutimo, da se ob dotiku kože s kožo v obeh udeležencih tvorijo endorfini, ki delujejo na opioidne receptorje v možganih. Zelo podobno, kot učinkuje okoli sedemdeset odstotkov vseh današnjih protibolečinskih zdravil! Oboje omogoča tvorbo endorfinov oziroma ples nam lastnih endokanabinoidov, ki se vežejo na sistem komand receptorjev v možganih: ti pa odločajo med drugim o tem, kako dojemamo bolečino.«

Pri hujših bolezenskih stanjih seveda morda vseeno še potrebujemo odmerek protibolečinskih pomagal, pa vendar je dejstvo, da nam je dotik kot povsem naravna protibolečinska terapija neprestano (tudi dobesedno) na dosegu roke.

»Seveda ne trdim, da je en objem enakovreden eni tableti. Če smo se recimo grdo urezali, bo tableti v tej akutni fazi bolečine sila težko konkuriralo tudi deset objemov in še nežno pihanje na teme za povrh,« je jasna Sanela Banović, a nekaj kasneje vendarle posvari, naj ob široki ponudbi farmakoloških sredstev nikar ne pozabimo na naravna pomagala: »Kaj najprej nagonsko stori vsaka mama, če ima dojenček krče ali visoko temperaturo? Objame ga. Stisne ga k sebi, ga boža in ga malce pomasira. Na pamet ji ne pade, da bi mu v usta kar takoj stresla sirup ali prašek, še preden bi poskusila s tem pradavnim objemalnim zdravilom.«

Pri doziranju umetno ustvarjenih in/ali naravnih protibolečinskih zdravil gre torej vedno uporabiti tudi nekaj zdrave pameti.

In, ko smo ravno pri pameti: saj poznate tisto, da VSE, česar ne uporabljamo, sčasoma prične KRNETI?

»... zelo podobno velja tudi za možganske receptorje, ki se hranijo z objemi. Če se ne objemamo, začnejo sčasoma zgubljati samo kapaciteto za odzivanje. In kaj to pomeni? Pomeni naslednje,« svari Sanela Banović in nadaljuje: »če se ne dotikamo in ne objemamo, počasi spodjedamo svojo naravno doto, zaradi katere smo zmožni črpati uteho in življenjsko energijo iz soljudi in jim jo tako tudi podarjati.«

V kolikor vam je teh nekaj stavkov, izposojenih iz knjige Spodbude, dalo misliti, vam lahko le še priporočimo, da si ob priliki vzamete čas in si preberete zajeten niz modrih misli ter nasvetov v novi knjigi priljubljene zdravnice in predavateljice.

Spodbude Sanele Banović

Sanela Banović s svojo knjigo Spodbude prinaša več pomembnih sporočil:

  • spomni, da smo v nasprotju z zadrtimi klišeji prav čudoviti ljudje: druženje s Slovenci priporoča namesto rabe antidepresivov;
  • gradi mogočno stavbo s 6 pomembnimi elementi: DOTIK, GIBANJE, KOMUNIKACIJA, DRUŽENJE, SPOLNOST in SPANJE;
  •  za sabo ima več kot 600 opravljenih predavanj, v sleherne kotičke Slovenije jo vabijo z zavedanjem, da prinaša sporočilo odpuščanja, ljubezni in odprtega izražanja čustev.

»Osnovni namen te knjige je, da vam pomaga, da vas nikoli ne srečam v bolniški pižami. Ali vsaj čim kasneje! Vedno pa vas bom vesela v preventinvnih ambulantah in na predavanjih. Življenje ni vedno lahko, je pa lahko enostavno. Le mi si ga brez vsake potrebe zakompliciramo. Ne bom rekla, da je preprosto kot pasulj ... Ni pa niti približno tako zapleteno, da ga ne bi mogel povsem dovolj dobro doumeti prav vsak od nas.«