9 zlatih pravil viveke (starodavnega duhovnega orodja za dekonstrukcijo iluzije)

Vas je uvodna misel navdala z depresijo?

Kaj pa, če isto povemo z drugimi besedami: »Ali, če so vam bolj všeč vzvišeni izrazi, ki lahko prihajajo iz iste vse-je-eno zamisli: vi ste vse – vi ste Eno!«

Priznajte, da vas je slednje hipno usmerilo k egoistični megalomaniji. Način ubeseditve skratka igra veliko vlogo pri tem tem, kako sporočilo sprejmete (ali zavrnete).

Kaj pa se zgodi z resnico, ki je skupna obema? Lahko bi rekli, da jo je ugrabila maya - iluzija ali film, s katerim navidezna resničnost (prek besed, misli in idej) zaposli vaš um, da ga lahko ponovno ujame v svoj zapredek utvar. Edina rešitev iz te večne pasti pa je viveka, orodje, s katerim stopimo korak nazaj, dekonstruiramo idejo in tako prispemo do mesta, preden nas je zaradi napake uma na limance dobila maya.

Starodavna tehnika

Viveka Adriana P. Kezeleja je namenjena tistim bralcem, ki so pripravljeni enkrat za vselej opustiti beg iz življenja, ki je polno težav. Nje vsebina bi namreč utegnila k slednjim še prispevati, povečati občutek nezmožnosti življenja v svetu lažnih vrednot, prenapihnjenih egov ter predatorske miselnosti brezobzirne (ekonomske) elite.

Avtor na desetine knjižnih uspešnic, ustanovitelj Duhovne akademije, predavatelj in astrolog svojim bralcem tokrat razkrije starodavno tehniko, s katero se je mogoče prebiti skozi kopreno iluzije. Na sled temu mogočnemu orodju je prišel tekom dobrih štirideset let iskanj, potovanj in preizpraševanj. In Adrian P. Kezele bi o tem ne napisal knjige, če bi tega najprej ne izkusil tudi sam. Pa vendar se tudi v Sloveniji priljubljen avtor svojim bralcem in slušateljem ne predstavlja kot duhovna avtoriteta. Še več. Prepričan je, da je tisti, ki ’zares ve’, že prisoten v vsakem izmed nas. Guruja, ki si ga številni tako želijo najti, da so pripravljeni prepotovati svet po dolgem in počez, tam v resnici ne boste našli. Tako kot v začetku svojih iskanj s svojimi potovanji v Indiju to ni uspelo Adrianu.

Po drugi strani pa so na področju duhovnosti prav izkušnje edina valuta, ki šteje. »Duhovno ste bogati, ko imate dovolj različnih izkušenj. Večini duhovnih iskalcev je to zelo pomembno,« se paradoksa, o katerem spregovori v svoji novi knjigi, povsem zaveda Kezele, ki je zadnjih dvajset let posvetil raziskovanju tehnik meditacije, dvakrat pa celo po nekaj let živel kot puščavnik. Vse to so izkušnje, ki so ga danes pripeljale do točke, ko je lahko ugotovil, da tudi nabirka najrazličnejših izkustev lahko postane cokla. Pa vendar se niti danes ni odpovedal iskanju: »Sem pa zapustil Indijo. Veliko sem videl v njej, a vse, kar sem videl, ni bilo dovolj za preboj. Nič ji nisem zameril in ni mi bilo žal za nič, kar sem počel v njej. Niti se mi ni zdelo, da sem zaman izgubljal čas. Ravno nasprotno, v mojem umu se je Indija spremenila v spomin na vznemirljivo ljubezensko zgodbo moje mladosti. Od takrat sem zrasel, se veliko naučil in bi pripravljen, da grem naprej.«

Nova prelomnica na Kezelejevi duhovni poti je postala legenda o viveki, t.j. najmočnejšem duhovnem skalpelu, ki zmore ločiti iluzije od resničnosti.

»Nerodno je le, da mora vsak med nami opraviti to operacijo sam na sebi. Kako to napraviti, je skrivnost, ki se je ne morete naučiti – morate jo odkriti. Viveka, dragoceni dragulj, ki vam lahko odkrije resnico o vsem, ni tujec vašemu umu. Ta spretnost je že del njega,« o viveki v istoimenski novi knjigi piše Kezele in v njej v grobem nakaže pravila uporabe tega starodavnega orodja.

9 zlatih pravil viveke

Večina pravil (o katerih si boste bolj podrobno lahko prebrali v knjigi Viveka) je napisanih v obliki ’zavračanja’, kar se v osnovi ne zdi čudno, saj gre pri viveki dejansko za ’vračanje na mesto izvorne napake uma’. Pa vendar zlatim pravilom, kot jim pravi Adrian P. Kezele, ne gre slediti brezglavo. Pravila gre videti zgolj kot vodnike in ne božje zapovedi, ki so nespremenljivi aksiomi’.

Prvo pravilo: Zavračanje zaradi konstruktov

Idejo, s katero ste soočeni, gre najprej kar najbolj očistiti konstruktov ali konstruktov kategorij. Tako izjava ’enoprostorec je vozilo’ ni sprejemljiva (čeprav je točna), ker je ’vozilo’ nadpomenka številnih tipov vozil (tudi vlakov in koles).

Drugo pravilo: Zavračanje zaradi izključevanja

Ideja (beseda, pomen, stvar) se ne more določiti z izključevanjem drugih podskupin iste kategorije, tako kot ne morete določiti jabolka z izjavo, da to ni hruška.

Tretje pravilo: Zavračanje zaradi naučenega znanja

Viveka odgovor ne more biti zasnovan na predhodnem znanju, razmišljanju, na pričakovanjih ali upanju. Tako je npr. super razumeti, kaj sta atman in brahman pomenila indijskim modrecom, a vaš povprečni sosed vas ne bo razumel.

Četrto pravilo: Zavračanje zaradi prenesenega pomena

Viveka ni poezija. Če imajo besede, ki ste jih uporabili, razdeljen ali dvojen pomen, je taka izjava zavržena. Tako izjava ’Življenje je ljubezen’ morda zveni navdihujoče, a je za viveko takšna izjava nerazumljiv nesmisel.

Peto pravilo: Zavračanje zaradi napačne premise

Če je v izjavo vključena predpostavka (npr. če je tako, potem …) mora biti tudi ta premisa sprejemljiva za viveko. Če ni, to pomeni, da je po viveki že osnova izjave lažna. Primer takšnega stavka je: ’Vsak človek ima angela varuha, kar pomeni, da je glas, ki sem ga slišala ...’

Šesto pravilo: Zavračanje zaradi kompleksnosti

Če morate pojasnjevati, kaj ste mislili, ko ste nekaj rekli ali napisali, je jasno, da tega že v prvo niste dobro ubesedili.

Sedmo pravilo: Zavračanje zaradi redundance

To pravilo je nadaljevanje šestega, saj se je izkazalo, da so začetniki viveke nagnjeni k ponavljanju sporočil s sopomenkami ali z drugačnimi stavki, ki prinašajo enako sporočilo, kar je zgolj izguba časa, obenem pa megli bistrino razmišljanja.

Osmo pravilo: Sprejemanje zaradi nasprotij

Vsaka sprejemljiva ideja mora najprej zadovoljiti prvih sedem pravil, šele nato se zatečemo k pravilu nasprotij. Ta ideja ima namreč tudi svoje nasprotje (npr. toleranca – netoleranca, svoboda – suženjstvo).

Deveto pravilo: Sprejemanje najbolj točnega možnega pomena

Ker do zmede ne prihaja zgolj zaradi strukture jezika, temveč se pogosto nahaja tudi v samem pomenu besed (saj so besede same tudi konstrukti), nam prav večja natančnost (včasih pa ravno nasprotno) omogoči, da tako izjavo sprejmemo kot viveka natančno.

Pa vendar …