N.Z. | 10. 2. 2022, 11:05

"Za nekatere delodajalce se je čas ustavil. Ne zavedajo se, da ne izbirajo več oni, izbirajo delavci!"

profimedia

Da je pandemija na glavo obrnila trg dela, še posebno na področju turizma, logistike in gradbeništva, poročajo tako slovenski zaposlovalci kot avstrijski in hrvaški, če naj jih omenimo le nekaj. Pred dnevi je bila tako na Dunaju objavljena študija Ernst & Young Österreich, ki je pokazala, da se kar 83 odstotkov podjetij (od več kot 600 v raziskavo zajetih podjetij) sooča s pomanjkanje kvalificiranega kadra, kar na kocko postavlja njihovo preživetje.

O podobno katastrofalnem stanju na hrvaškem trgu dela (še posebno v turizmu) so se razpisali tudi pri Večernji list.

Nekateri hoteli in restavracije so ostali zaprti celo minulo leto, drugi pa so tudi za časa sezone delali s krajšim delovnim časom. Tudi tistim, ki so skušali delati 'kot običajno', je kvaliteta storitve padla, saj so bili zaposleni zaradi pomanjkanja kadra nadelali dvojno obremenjeni. Da je turizem plačal visok davek za pomanjkanje delovne sile, kaže podatek, da so samo članice hrvaške turistične zadruge, v katero so vključena največja podjetja, zgolj na ta račun bili ob sto milijonov evrov prihodkov.

Številni zaposlovalci so zato takoj po zaključku lanske sezone že pričeli iskati delovno silo za sezono 2022.

A medtem ko je večini povsem jasno, da brez višje plače in boljših delovnih pogojev ne bodo uspeli dobiti, še manj pa zadržati, kvalitetne kuharje, natakarje, receptorje ... pa del zaposlovalcev v turizmu še naprej 'sanja zimske sanje', so zapisali pri Večernjem.

Nič jim ni jasno!

Nataša Kačar, direktorica portala za zaposlovanje Posao u turizmu, je za Večernji list povedala:

"Za nekatere zaposlovalce se zdi, kot da se je čas ustavil. Ne vidijo, kako zelo se je situacija spremenila v zadnjih nekaj letih in da niso več v poziciji, da bi oni izbirali. Zdaj zaposleni izbirajo zaposlovalca. Celo del hotelov in hotelskih verig, ki so nosilci turizma, ostaja okorel in počasen pri zaposlovanju. Držijo se internih protokolov, zbirajo življenjepise, kandidate vabijo na več selekcijskih pogovorov, v vmesnem času pa jim v izbor uleti nekdo drug in jim prevzame delavca. Imamo kandidate, ki izbirajo med deset in več ponudbami. In seveda bodo šli k tistemu zaposlovalcu, ki jim bo takoj ponudil konkretne pogoje. Pogoji so seveda bistveni in večina delodajalcev gre na tem področju korak dlje kot lani. Še vedno obstajajo takšni, ki si želijo delavca za celo sezono brez enega prostega dneva, da jim dela po 12 ur dnevno, a da je ob tem plačan, kot da jih je oddelal osem. Želijo si tudi dobrega kuharja, natakarja za pet do šest tisoč kun, pa čeprav jim na trgu ta hip ponujajo od deset do petnajst tisoč kun. Da ne govorim o tem, kako nekateri sezonski gostinci ne razlikujejo med natakarji in servirnim osebjem, podpornim osebjem in pomočniki kuharjev. Neakteri se obnašajo, kot da se ni nič spremenilo. Da delavec pride, potem bodo malo videli, kako dela, in mu odredili plčao. No, pa ne gre več tako."

Drastična preobrazba Jamesa Bonda: ga prepoznate?

V nadaljevanju je povedala, da ji je žal, da teh nekaj negativnih primerkov vedno znova daje na slab glas vse preostale zgledne delodajalce (teh bi lahko bilo tudi do 70 odstotkov), po drugi strani pa se o njih vse glasneje sliši na družbenih omrežjih, o njihovih dobrih praksah pa odmeva tudi zunaj hrvaških meja. Prav tuji delavci so namreč najlažja tarča slabih zaposlovalcev. Ti namreč pogosteje kot domači padejo v past dela na črno ali pa po opravljenem delu ostanejo praznih rok. Takšna usoda je doletela več deset njih v zgolj enem samem podjetju na Kvarnerju.

"Večina zaposlovalcev še vedno ne razume moči interneta in da je dovolj, da se na družbenih omrežjih pojavi deset slabih izkušenj. Tuji delavci iz okoliških držav, na primer, že vedno, da življenje na Hrvaškem ni poceni in da je še kako pomembno primerjati s plačami v drugih državah. Ob tem je nujno vedeti, da delavcev primanjkuje povsod in da se iz istega bazena delovne sile napajajo vsi na Jadranu, v Črni gori in Italiji, pa vse do Albanije. Prav tako tuji sezonski delavci vedo, da se delodajalci pri nas ne držijo dogovora glede delovnega časa, prav tako namestitev pogosto ne ustreza obljubljenemu in da se zelo dolgo čaka na delovna dovoljenja. Lansko leto smo obravnavali primer mojstrice za koktaile iz Ukrajine, ki je na dovoljenje čakala kar deset tednov. Ko smo ji končno javili, da so papirji prišli, je ona že delala v Bolgariji," je povedal Peter Lovrić, direktor agencije za zaposlovanje Kadus, ki je med drugim srečuje s primeri nepoštenih praks s strani tujih agencij, ki zaposlovalce podkupijo s 500 do 1000 evri samo zato, da vzamejo prav njihove delavce.

"Zdaj je v porastu iskanje alternativ in vse večje je povpraševanje po delavcih iz Azije, ki so v turizmu dobro sprejeti. Delajo kot kuharji, pomočniki kuharjev, strežno osebje, suši ali wok šefi in podobno. Dobri so, delovni in lojalni, stanejo pa manj kot domači ljudje. Začetna plača za suši šefa je devet tisoč kun. Seveda pa so tudi delodajalci, ki si želijo picopeka za pet do šest tisoč kun, potem pa se čudijo, ker ga ne morejo najti," k vsemu skupaj dodaja še Adamić Flinta, ki se tako kot druga dva sogovornika čudi, kako nekaterim zaposlovalcem resnost situacije še vedno ni jasna.