N.Z. | 6. 6. 2020, 06:00

Zakaj igrivost v spalnici in zunaj nje uspe ohranjati le redkim (po Esther Perel)

profimedia

»Ljubezen uživa v tem, da ve vse o tebi, toda poželenje potrebuje skrivnosti. Ljubezen rada zmanjšuje distanco, ki obstaja med mano in tabo, poželenje pa se napaja prav iz nje.«

Esther Perel je psihoterapevtka s svojo prakso v New Yorku in hkrati avtorica svetovnih uspešnic na temo sodobnih razmerij. Njeni uspešnici Eros v ujetništvu, ki je v prevodu že izšla v zbirki Esence pri Mladinski knjigi, in The State of Affairs, ki bo prvi kmalu sledila, sta prevedeni že v skoraj 30 jezikov.

Poleg svojega YouTube kanala, na katerega je naročeno že četrt milijona sledilcev, je avtorica aktivno prisotna tudi na Instagramu, premore dobro obiskano spletno stran in terapevtska podkasta Where Should We Begin in How’s Work.

Prav delo klinične psihologinje, učiteljice in svetovalke na področju medkulturne psihologije jo je sčasoma in zlagoma pripeljalo v poklicno sfero, v kateri danes velja za eno vodilnih strokovnjakinj.

Od zgodbe do zgodbe

»Odraščala sem v Belgiji, študirala v Izraelu in izobraževanje končala v Združenih državah Amerike. Med različnimi kulturami potujem že dobrih trideset let, zato sem oblikovala zorni kot nekoga, ki mu ni neprijetno opazovati ob strani. S tega zornega kota lahko z več vidikov ugotavljam, kako se polno razvijamo, kako smo med sabo povezani, kako pripovedujemo ljubezen in kako se predajamo telesnim užitkom,« o svoji poti do profesionalne raziskovalke erosa in intime v modernih razmerjih piše Esther, na katere poklicno usmeritev niso vplivale le njene osebne izkušnje in kasnejše izkušnje s klienti, ki so se k njej zatekli po nasvete glede svojih partnerstev, temveč tudi osebna zgodba njenih staršev.

Rastline vam bodo hvaležne: kako v vrtu uporabiti bananine olupke

»Moja mama in oče sta preživela nacistično koncentracijsko taborišče. Več let sta sak dan gledala smrti v oči. Sta edina preživela iz obeh družin. Po tej izkušnji sta hotela živeti polno in kar najbolj izkoristiti vsak dan. Oba sta menila, da sta dobila edinstveno darilo – da sta lahko znova zaživela. Po mojem sta bila nenavadna. Nista hotela zgolj preživeti, hotela sta oživeti. Čutila sta žejo po življenju, se predajala prešernim izkušnjam in se rada zabavala. Negovala sta užitek. O njunem spolnem življenju vem le to, da sta imela dva otroka – mojega brata in mene. Toda iz njunega načina življenja sem razbrala, da sta zelo dobro razumela erotiko. Dvomim, da sta kdaj uporabila to besedo, vendar sta utelešala njen mističen pomen kot lastnost živega, kot pot do svobode; nista jo ozko opredeljevala kot spolnost, tako kot jo sodobnost.«

Na njeno interesno poklicno izbiro pa je močno vplivalo še nekaj, namreč dejstvo, da je njen mož direktor Mednarodnega programa za raziskovanje travmatičnih izkušenj na Univerzi Columbia, v okviru katerega pomaga beguncem, otrokom z vojnih območij in žrtvam mučenja vrnitev v življenje tako, da jim z obuditvijo občutka za ustvarjalnost ter zmožnost za igro in veselje vrača upanje. Medtem ko se torej njen mož ukvarja z bolečino, ona pa z užitkom, je Esther še prepričana, sta obe občutji zelo tesno povezani.

Številne svoje zamisli, o katerih zdaj predava in piše knjige, pa so se oblikovale tako skozi študij drugih strokovnjakov in piscev kot tudi skozi delo s klienti.

»Videvam ljudi, ki so tak odobri prijatelji, da ne zmorejo biti ljubimci. Videvam zaljubljence, ki tako zagrizeno prisegajo na načelo spontanega seksa, da sploh nimajo spolnih odnosov. Srečujem se s pari, za katere je zapeljevanje prenaporno; nekaj, česar naj jim v zvezi ne bi bilo treba početi. Zavračajo vsako misel o distanci, nato pa se sprašujejo, kam je izpuhtela skrivnostnost. Videvam žene, ki bi raje za vse življenje obveljale za ženske s ’šibkim spolnim poželenjem’, kot da bi možu pojasnile, da mora biti predigra več kot uvod v pravo stvar. Srečujem ljudi, ki tako zagrizeno poskušajo premagati občutek mrtvila v svoji partnerski zvezi, da so za nekaj trenutkov prepovedanega vznemirjenja s kom drugim pripravljeni na kocko postaviti prav vse. Videvam pare, katerih spolno življenje je znova zaživelo zaradi skoka čez plot, in pare, pri katerih je skok čez plot razdrl še zadnje ostanke povezanosti. Videvam, starejše moške, ki se počutijo izdane, ker jih penis ne uboga več, in ki takoj posežejo po viagri, da zmehčajo neprijetne občutke trdih dejstev; in njihove žene, ki jim je neprijetno, da je njihova pasivnost nenadoma izzvana. Srečujem nove starše, katerih erotično energijo je použila skrb za dojenčka – ta jih tako prevzame, da pozabijo občasno zapreti vrata spalnice.«

In še in še in še takšnih in drugačnih zgodb, ki so nam vsem znane tudi iz našega vsakdana.

Vsi ti boječi, včasih obupani, potrti in celo besni ljudje se zatečejo v njeno ordinacijo v želji, da bi jim pomagala, pri čemer še zdaleč ne pogrešajo le seksa, temveč tudi občutek povezanosti, igrivosti in preporoda, ki jim ga seks omogoča. Vsem tem je Esther Perel tudi namenila svoje pisanje v knjigi Eros v ujetništvu. Z njim jih je želela spodbuditi, da podvomijo vase, izrečejo neizrekljivo, prevetrijo svoje erotično in družinsko življenje ter v spolnost spet vnesejo polnost.

»Občasno spoznam pare, ki to razumejo in ki ohranjajo vzajemno igrivost v spalnici in zunaj nje. Taka partnerja sta telesno in čutno živa – sta človeka, ki medsebojnega poželenja nista prepustila životarjenju.«

V ogled (in branje)!

Tisti, ki si radi pogledamo četrturna YouTube predavanja iz serij TED govori, smo že naleteli na nekaj njenih predavanj na temo ljubezni, spolnosti in partnerstva. Naslovi, v katerih pozove k ponovnemu razmisleku o nezvestobi, skrivnosti ohranjanja strasti v dolgotrajnih partnerstvih, erotični inteligenci in iskanju ’pravega’ morda spominjajo na puhlice iz revijalnega tiska za ženske, a že po nekaj minutah poslušanja postane jasno, da gre tokrat ’zares’. O tem pričajo tudi statistike ogledov. Le najboljši, najbolj odmevni in najmočnejši TED govori namreč dosežejo na milijone ogledov, prav njeni najbolj znani pa se lahko pohvalijo že z več kot 30 milijoni ogledov.

»Monogamije je sveta krava romantičnega ideala, saj izraža, da smo nekaj posebnega – jaz sem bil izbran, drugi pa zavrnjeni. S tem ko obračaš hrbet drugim ljubeznim, potrjuješ mojo edinstvenost; ko ti roka in um zatavata, je moj pomen omajan. Zato se ne počutim več edinstvenega; moje roke in um drhtijo od radovednosti. Razočarani se radi klatijo. Morda bo moj pomen znova vzpostavil nekdo drug?« - E. Perel, Eros v ujetništvu

»Pričakujemo, da nam bo en človek dal to, za kar je bila nekoč potrebna cela vas, pri čemer danes živimo dvakrat dlje kot nekoč.« - E. Perel, The State of Affairs

»Sodobne zveze so kotel nasprotujočih si hrepenenj – varnosti in vznemirljivosti, treznosti in transcendence, udobja ljubezni in vročice strasti. Vse to hočemo imeti in vse to hočemo imeti z enim človekom. Usklajevanje domačnega in erotičnega življenja zahteva skoraj vrvohodske spretnosti in v najboljšem primeru nam to uspeva le občasno.« - E. Perel, Eros v ujetništvu

Eros v ujetništvu

Obujanje erotične inteligence

Pogled na zakonsko zvezo se je v preteklem stoletju močno spremenil. Nekoč je bila stvar ekonomskega dogovora, v sodobnem zahodnem svetu pa temelji na čustvih. Za obilje naših duševnih in duhovnih potreb je nekdaj skrbela »cela vas«, v današnji individualizirani družbi pa glavnino upov polagamo v enega samega, v »pravega«, v izbranca. Se lahko zveza pod težo takih pričakovanj stre? Ali partnerja, s katerim se zlivamo v eno, v resnici ne izgubimo? Si lahko sploh še želimo tisto, kar že imamo?