Nika Vajnhandl | 26. 3. 2022, 07:00

Zakaj ljudje opravljajo - in kaj je najljubša tema pogovora?

Profimedia

Imate tudi vi takšno navado? Raziskali smo, zakaj takšna potreba, da na kavi s prijatelji radi debatiramo o vseh, ki jih poznamo.

Morda se tudi vi trudite živeti v skladu s tem pregovorom: "Če nimaš nič lepega povedati, sploh ne govori ničesar." A včasih pač ne gre ...

Ne glede na to, ali gre za klepetanje na delovnem mestu, za izmenjavo družinskih novic ali sporočila med prijatelji, je neizogibno, da vsi, ki govorijo, kdaj govorijo tudi o drugih ljudeh.

Opazovalna študija iz leta 1993 je pokazala, da so moški udeleženci porabili 55 odstotkov časa, ženske pa 67 odstotkov časa za "razpravo o družbeno pomembnih temah".

O opravljanju

Ljudje ponavadi mislijo, da je trač sinonim za zlonamerne govorice, zamerke ali širjenje tabloidov. Toda raziskovalci ga pogosto opredeljujejo širše - kot "pogovor o ljudeh, ki niso prisotni," pravi Megan Robbins, docentka psihologije na kalifornijski univerzi Riverside.

Pravi, da je opravljanje "nekaj, kar je zelo naravno" - sestavni del pogovora, izmenjava informacij, ki lahko pomenijo celo gradnjo skupnosti.

"Opravljanje ni nujno negativno ..."

... dodaja David Ludden, profesor psihologije na Georgia Gwinnett College in avtor knjige The Psychology of Language: An Integrated Approach.

TikToku grozijo sankcije EU: nova funkcija lahko “resno škoduje zdravju”

V metaanalizi iz leta 2019, objavljeni v reviji Social Psychological and Personality Science, sta Robbins in njen kolega ugotovila, da je bilo od povprečno 52 minut na dan, ki jih je 467 oseb porabilo za opravljanje, tri četrtine teh tračev dejansko nevtralnih.

Le majhen del analiziranih pogovorov - približno 15 odstotkov - je bil ocenjen kot negativni trač; čeprav je bil delež pozitivnih tračev še vedno manjši, le 9-odstotni.

Zakaj ljudje opravljajo?

Nekateri raziskovalci trdijo, da je opravljanje našim prednikom pomagalo preživeti. Evolucijski psiholog Robin Dunbar je prvi uvedel to idejo in raziskoval trače kot sredstvo za povezovanje.

Namesto da bi drug z drugega pobirali bolhe in umazanijo, da bi se povezali, Ludden pojasnjuje, da se zdaj pogovarjamo, "kjer pa na plan pridejo trači - ker je klepetanje večinoma govorjenje o drugih ljudeh in posredovanje družbenih informacij".

Opravljanje, trdi Dunbarjevo delo, daje ljudem možnost širjenja dragocenih informacij in tako vključitev v družbo. "Če se ne bi mogli vključiti v razprave o teh (družbenih in osebnih) vprašanjih, ne bi mogli vzdrževati družbe, kot jo poznamo," je pojasnil v članku iz leta 2003, objavljenem v reviji Review of General Psychology. "Opravljanje v tem širšem smislu igra številne različne vloge pri ohranjanju družbeno funkcionalnih skupin skozi čas," je zapisal.

"Smo veliko bolj družabni (kot naši evolucijski predniki)," pravi Ludden, "zato je lahko zelo koristno pridobiti informacije o ljudeh (od drugih), ko omrežje postane preveliko, da bi ga lahko opazovali sami."

Nekateri znanstveniki gledajo na trače kot na dokaz kulturnega učenja, ki ponujajo možnost učenja in ljudem dajejo primere, kaj je družbeno sprejemljivo – in kaj ne. Na primer, če obstaja nekdo, ki veliko vara, in bodo ljudje v skupnosti ali družbenem krogu začeli o tej osebi govoriti negativno, pravi Robbins, bi morala kolektivna kritika osebo opozoriti na posledice varanja. Tako lahko opravljanje "z moralnega vidika ljudi drži pod nadzorom," dodaja Robbins.

Kaj se zgodi z našim telesom, ko opravljamo?

V študiji iz leta 2015, objavljeni v Social Neuroscience, so znanstveniki slikali možgane moških in žensk, ko so slišali pozitivne in negativne trače o sebi, svojih najboljših prijateljih in slavnih. Ljudje, ki slišijo trače – dobre in slabe – o sebi, pa tudi negativne trače na splošno, so pokazali več aktivnosti v prefrontalni skorji svojih možganov, kar je ključno za našo sposobnost krmarjenja po zapletenih družbenih vedenjih.

Avtorji pravijo, da je to povezano z našo željo, da bi nas drugi videli pozitivno in se vključili v družbo, ne glede na to, ali to odraža to, kar dejansko čutimo.

Študija je tudi pokazala, da se je repasto jedro, center za nagrajevanje v možganih, aktiviralo kot odgovor na negativne trače o slavnih; Zdelo se je, da so se subjekti zabavali s škandali s slavnimi osebami.

Raziskovalci so poleg tega, da so preučevali, kaj so razkrili njihove možganske slike, raziskali tudi, kako so se preiskovanci počutili. Ni presenetljivo, da so bili bolj veseli, ko so slišali pozitivne trače o sebi.

Torej, so lahko trači dobri za vas?

Matthew Feinberg, docent za organizacijsko vedenje na Rotman School of Management Univerze v Torontu, ugotavlja, da se je treba izogibati nekaterim vrstam tračev, na primer ogovarjanju, ki je zgolj škodljivo in nima večjega namena – kot so zlobni komentarji o videzu nekoga. V takem scenariju se "ničesar ne učiš," dodaja Robbins. "Nihče nima koristi," zaključi.

Obstaja tudi fiziološka razlika med aktivnim in pasivnim sodelovanjem v ogovarjanju. Feinberg in njegovi sodelavci so to raziskali v študiji iz leta 2012, objavljeni v Journal of Personality and Social Psychology.

Ko so subjekti slišali za nesocialno vedenje druge osebe ali krivico, se je njihov srčni utrip povečal. Ko so lahko aktivno ogovarjali osebo ali situacijo, jih je po drugi strani to pomirilo in zmanjšalo njihov srčni utrip. Dejanje ogovarjanja, pojasnjuje Feinberg, "pomaga pomiriti telo."

Opravljanje pove tudi nekaj o odnosih, ki jih imajo ljudje med seboj. "Obstaja intimnost" v izmenjavi mnenj in občutku, da ste na isti strani glede drugih, poudarja Torres. Njegova raziskava je pokazala, da lahko opravljanje prepreči osamljenost, druge študije pa so pokazale, da lahko olajša povezovanje in bližino ter služi kot oblika zabave.

Torej nadaljujte s klepetanjem. In ko se vaš pogovor spremeni v trače, kar se bo neizogibno zgodilo, se spomnite, da lahko iz tega pride nekaj dobrega – seveda s pravimi nameni.