Biotska raznovrstnost (ali zakaj naj človeštvo skrbi, če izumre črni nosorog)!

Podnebne spremembe

7. 9. 2021, 08:30 | Ozadja | Piše: Vid Legradić

                            Biotska raznovrstnost (ali zakaj naj človeštvo skrbi, če izumre črni nosorog)! (foto: profimedia) profimedia

Biotska raznovrstnost predstavlja tako pomemben del našega okolja, da se dotika skorajda vsakega vidika življenja. Ker je tako vseprisotna in tako močno integrirana v naš planet, je včasih težko razumljiva.

Kaj je njena osnovna naloga? Naj nas kot človeštvo skrbi, če izumre črni nosorog? Hrošč, škodljivec ali plevel? Kakšno funkcijo sploh imajo klopi? Če ne drugega pa teh prav zares ne potrebuje prav nihče ...

Osnovna nit biotske raznovrstnosti je, da so organizmi med seboj prepleteni in živijo v ravnovesju. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da so soodvisni drug od drugega. Če se le ena od vrst premakne iz ravnovesja, lahko zmoti stabilnost celotnega ravnovesja, okolja, ekosistema. Tukaj ljudje trčimo v težavo razumevanja raznovrstnosti, saj je naš dom, planet Zemlja, tako zelo biotsko pester, da se izguba enega organizma v okolju praktično ne pozna.

Biodiverziteta ali biološka raznovrstnost je preplet življenja na treh nivojih: genetskem, vrstnem in ekosistemskem. Vsi trije nivoji so povezani eden z drugim, upad enega pomeni zaton drugega. Začetna točka biološke raznovrstnosti je okolje, v katerem vsaj eden od treh nivojev manjka. To je okolje brez življenja. Na drugi skrajnosti tega spektra imamo bogastvo življenja. Raznolikost živih bitij je ključna za obstanek narave in okolja, v katerem živimo. Več je vrst, stabilnejše je okolje v katerem živa bitja skupaj živijo. Toda kaj se zgodi, če okolje zaradi nenadne motnje postane nestabilno? Biodiverziteta se začne manjšati, problemi v okolju pa večati.

Razlog za globalno motnjo v okolju trenutnega časa predstavlja človek. Kakorkoli obrnemo zgodbo, pa naj bo to človeška aktivnost ali golo število 7.8 milijard ljudi, krivec za planetarni upad biodiverzitete, ki se dogaja zdaj, smo žal mi. Nekaj naših dejavnosti še posebej močno vpliva na biotsko raznovrstnost: urbanizacija (širjenje mest, urbanega okolja in infrastrukture), kmetijstvo (spreminjanje površine zemlje, namakanje in uporaba pesticidov) ter transport ogljika ujetega pod površjem Zemlje nazaj v ozračje (črpanje nafte, zemeljskega plina in ostalih ogljikovodikov). Prav slednja dejavnost je od vseh problematičnih najbolj problematična, saj je njen vpliv globalen in z rezultira v segrevanju ozračja in podnebnih spremembah.

Ko razpravljamo o povezavi podnebnih sprememb z biodiverziteto ne govorimo o majhni stvari, temveč o globalni katastrofi.

Razmišljanje, da globalno segrevanje le spremeni okolje, ki ga naselijo novi organizmi, je zastarelo in neveljavno. To pa zato, ker so se podnebne spremembe začele dogajati s tako hitrostjo, da je okolje ne zmore dohajati. Priča smo namreč 6. masovnemu izumiranju vrst. Spet bi se lahko reklo, da je na primer 5. masovno izumrtje, ko so izginili dinozavri, povzročil komet in je bil to popolnoma naraven pojav. Res je bil in za seboj je pustil 'izumrtje' vrst. To bi nas moralo skrbeti. Realno vprašanje: bomo preživeli spremembe, za katere smo odgovorni mi?

S podnebnimi spremembami se nam ekosistem podira pred očmi. Zaradi segrevanja morja izginja plankton, odgovoren za proizvodnjo kisika. Zaradi dviga globalnih temperatur se po svetu širijo škodljivci, ki uničujejo kmetijske pridelke in gozdove. Cikli padavin se spreminjajo. Menite, da reke ne morejo presahniti? Podnebne spremembe ogrožajo polovico vseh živali na zemlji in desetino vrst dreves. Nekateri celo pojav novega koronavirusa povezujejo z upadom biodiverzitete. Razlaga se glasi, da je med virusom in ljudmi manj vrst kot jih je nekdaj bilo. Zato je preskok virusa lažji. Temu govori v prid tudi teorija, da se je človek z urbanizacijo fizično preveč posegel v naravo. Vsem argumentom navkljub, izvor virusa po tej poti je mogoč.

Biodiverziteta pa deluje naprej. Prav vsako živo bitje opravlja svojo nalogo v mreži ekosistema. Tudi na videz nepotrebni in osovraženi klop. Kakšna je njegova funkcija? Predstavlja hrano pticam, plazilcem in dvoživkam ter s prenosom bolezni regulira število divjadi. Je indikator ekosistemske stabilnosti. Z njegovim izginotjem bi se divjad prenamnožila. Prenamnoženo divjad bi napadle čredne bolezni, ki bi lahko vodile v izumrtje vrste (spomnimo se gamsovih garij v Alpah). Ali pa bi prenamnožena divjad uničila mlade drevesne mladike in gozd bi začel izginjati. Tudi to se je že zgodilo v enem od nacionalnih parkov ZDA. Kam bi stvari vodile, če ne bi z ukrepi posredoval človek? Med drugim verjetno tudi v izumrtje klopov.

Vid Legradić
Popotnik in avtor knjig