Kaj bo s premogom po srečanju COP 26?

8. 11. 2021, 20:01 | Ozadja | Piše: Vid Legradić

                            Kaj bo s premogom po srečanju COP 26? (foto: profimedia) profimedia

Premog bi moral biti že preteklost. Res je, da so »črni diamanti« človeštvo popeljali v industrijsko revolucijo in preko nje v modernost. Zdaj razpolagamo s toliko tehnologijami, da bi le-te rabo premoga zlahka nadomestile. A žal zamenjava tega umazanega vira energije ni tako enostavna. Razlogov za to je več.

Danes kar tretjina proizvedene svetovne električne energije prihaja iz premoga. Naravnost smešno je, da se ob vseh trajnostnih virih, ki jih znamo izkoristiti, še zmeraj dobesedno »kuri« premog. Je lahko kaj še bolj enostavnega, arhaičnega? Ne. A kljub temu je premog še zmeraj priljubljen.

Za to obstaja nekaj tehtnih razlogov: enostavna uporaba, tako rekoč neomejene zaloge in cena.

Kako bi lahko bilo še lažje proizvesti električno energijo, kot v peč vreči nakladač premoga! Narobe hodi le to, da se med kurjenjem v ozračje dodaja oziroma izloča ogljikov dioksid, ki je bil tekom stotin miljonov let shranjen pod površjem Zemlje. Zato je naš planet, če ga primerjamo z dobo dinozavrov, danes hladen. Ker ogljikov dioksid povzroča učinek tople grede in ker se ta po stotinah miljonov let preko (med drugim premoga) ponovno vrača v ozračje, se naš Zemlja spet segreva.

Enostavnost uporabe premoga je za moderne ekonomije mamljiva. Zato je globalni dogovor o opustitvi premoga, na srečanju COP26 v Glasgowu, na žalost propadel.

Moderne tehnologije, digitalizacija, elektrifikacija družbe in industrija zase požrešno terjajo prevelike količine energije. Zato se največje porabnice premoga; Kitajska, Avstralija, Indija ter še skoraj sto ostalih držav ni odločilo za podpis zavezujočega sporazuma o koncu uporabe premoga.

Njihov izgovor se nanaša na gospodarstvo in na prehodo obdobje. Zaradi teh držav, kljub pozitivnim besedam govornikov na srečanju, je agenda o končanju uporabe premoga tako propadla. Namesto nje se je podpisala neobvezujoča zaveza, ki do 2050 predvideva opustitev premoga. Toda to so neobvezujoče zaveze. Vsi vemo, kaj to pomeni.

Premog žal ostaja.

Zaveza sicer zagotavlja, da bodo države OECD postopno opustile proizvodnjo in uporabo premoga za energijo do leta 2030, preostale bogate države do leta 2040, revnejše pa do leta 2050. Podpisalo jo je 77 podpisnic, med njimi tudi Slovenija, in pa Poljska, Vietnam, Čile. Slednje tri so kot velike uporabnice premoga podpisnice takšnega dokumenta prvič, kar je nedvoumno pozitivno. A kot že rečeno žal neobvezujoče.

Ker je glavni razlog za uporabo premoga njegova lahka in cenena dostopnost, je nekatere države težko stimulirati in usmeriti v zeleno gospodarstvo. Prav zaradi tega se je v okviru Združenih narodov in prejšnjih srečanj Držav pogodbenic (COP-ov) večkrat dogovorilo o načrtu podnebnega financiranja. Za pomoč pri prehodu revnih držav na zelene vire morajo po srečanju v Parizu bogate države revnim državam zagotavljati nekaj več kot 85 milijard evrov na leto. Tudi na trenutnem COP-u 26 so se pogajanja o premogu dotikala dela vsote te podnebne pomoči. Veliko revnih držav namreč trdi, da svojih termoelektrarn ne more zapreti brez dodatnega finančnega priliva iz tujine. Za primer naj omenim govor indonezijskega finančnega ministra Šri Mulyanija Indrawatija. Ta je dejal, da njegova država enostavno potrebuje dodatna finančna sredstva iz tujine, da bi lahko zgradila nove zmogljivosti rabe virov obnovljive energije. Po njegovih besedah bi le s tako pomočjo lahko začeli z zapiranjem elektrarn na premog. Toda, tudi če bi se to zgodilo, je Indonezija še zmeraj eden največjih svetovnih izvoznikov premoga. In prav na tej točki je viden obseg problema opuščanja rabe premoga. Da bi bilo človeštvo pri omejitvi segrevanja našega planeta uspešno, bi morale svojo proizvodnjo toplotne energije hkratno z Indonezijo začeti opuščati tudi druge države, med drugim tudi Slovenija.

Ste vedeli, da se v Ljubljanski toplarni kuri prav indonezijski premog?

Jernej Vrtovec je na COP-u 26 priznal, da za Slovenijo opuščanje premoga predstavlja velik izziv. Zaradi zaposlenih v premogovniškem sektorju, ki je vezan na proizvodnjo energije, prehod na rabo zelenih virov v Sloveniji nikakor ne bo enostaven. Tudi naravne danosti nam niso najbolj naklonjene, za zaščito okolja pa je prav tako treba skrbeti. Le malokdo ima tako ohranjeno naravo kot Slovenija. Mi pa žal nimamo toliko vetra kot Danska, toliko rek kot Norveška ali toliko sonca kot Maroko. Bi potemtakem lahko premog, kot prehodni vir, nadomestila jedrska energija, kot je to v Glasgowu predlagal Janez Janša? Položaj je zapleten. In zahteven. Opustitev premoga se namreč z nedavnim povečanim povpraševanjem po energiji celo odmika. Indija, Kitajska in ZDA ga letos pokurijo še več kot prejšnja leta. Električni avtomobili pač morajo dobiti energijo od nekod.

Vid Legradić
Popotnik in avtor knjig