Kako šolanje od doma vpliva na različne starostne skupine otrok

27. 1. 2021, 10:57 | Ozadja | Piše: D.H.

                            Kako šolanje od doma vpliva na različne starostne skupine otrok (foto: Shutterstock) Shutterstock

Medtem, ko se v Veliki Britaniji že soočajo s scenarijem, po katerem bodo šole morda ostale zaprte celo do velikonočnih praznikov, so začeli analizirati vplive pandemije na otroke različnih starosti, saj je zelo verjetno, da bo britanski šolar v povprečju v letošnjem šolskem letu kar 25 tednov brez šolanja v šoli. Vodilni strokovnjaki za izobraževanje mladine so tako pojasnili vplive šolanja na daljavo na različne starostne skupine otrok.

Starostna skupina 5 do 7 let

Morda se glede na snov in proces učenja na prvi pogled ne zdi, a je učenje otrok starih med 5 in 7 let izredno kompleksen proces, ki od učitelja zahteva ogromno pedagoškega znanja in usposabljanja. Po besedah strokovnjakov z inštituta UCL, naj bi učni proces za to starostno skupino otrok bilo celo najtežje replicirati v domačem okolju.

Gre namreč za starostno obdobje, ko se otroci učijo brati in pisati tudi preko fonetike, kar jim pomaga razlikovati besede po zvoku izgovorjene besede (ker imajo različno naglašene besede različne pomene). Ta proces učenja zahteva ritem in repeticijo, vključno z veliko potrpljenja in discipline.

V tem starostnem obdobju je v izobraževalnih ustanovah tudi čas igre zelo strukturiran. Vključuje veliko igranja domišljijskih vlog in uprizarjanja različnih življenjskih situacij, s čimer se otrokom nudi razvijanje kreativnosti, domišljije in razumevanja sveta okoli njih. Takšne vaje, tudi če bi jih starši razumeli, je izredno težko prevesti v učenje na domu. Strokovnjaki ob tem povedo še, da v večini gospodinjstev čas igre pomeni odsotnost učenja – otrok počne, kar želi, brez nadzora, ker se igra razume kot nagrada za pridno opravljene šolske obveznosti.

Starostna skupina 8 do 11 let

V tem obdobju otroci začnejo razvijati neodvisno mišljenje, formirajo osebnosti in razvijajo sposobnosti odločanja, kar je zelo pomembno za kasnejše življenjsko obdobje. Otroci pri teh letih postanejo radovedni, razmišljati začnejo abstraktno, izven postavljenih vzorcev, na stvari začnejo gledati tudi kritično.

Otroke v starostni skupini 8 do 11 let učitelji najbolje stimulirajo z besednimi igrami, s šalami in anekdotami, pa tudi z ugankami, ki dodatno spodbujajo otrokovo radovednost in razmišljanje. V šoli zato tem otrokom nudijo več timskega dela, izvajajo raziskovalne projekte in jih spodbujajo, da sami predstavljajo tematike, ki jih zanimajo. Spet veliko aktivnosti, ki jih je težko prevesti v domačo dnevno sobo.

Ker v tem obdobju otroci za šolo tudi več pišejo (začnejo tvoriti odstavke, pišejo daljše stavke), učitelji potrebujejo več časa, da se posvetijo njihovim tekstom in da jim potem tudi ponudijo primeren odziv in usmeritve.

Po besedah strokovnjakov dodatno težavo pri tej starosti predstavlja tudi psihološki razvoj otroka, saj je to obdobje, ko otroci začnejo izražati neodvisnost in se posledično vedno bolj umikajo od staršev. Razvijajo lastno identiteto, postanejo bolj tekmovalni, njihov kontekst razmišljanja pa začne vsebovati koncepte pravičnosti in morale. Šolski razred je v tem obdobju nujno bojišče, na katerem vse te koncepte testirajo v praksi – preko socializacije tako z vrstniki, kot tudi z učitelji.

Najstniki, stari okoli 15 let

Strokovnjaki v tej starostni skupini najbolj izpostavljajo pomembnost spalnega ritma, ki se v času šolanja od doma običajno precej razlikuje od običajnega spalnega ritma. Najstniki potrebujejo več spanca kot mlajši otroci ali odrasli.

Tradicionalno šolanje najstnikom nudi smisel in rutino, ki jo še kako potrebujejo. Ta rutina pa, po besedah pedagogov, ne pomeni le jutranjega odhoda v šolo, ampak celoten proces bivanja v šoli – od hoje do šole in srečavanja prijateljev, do ločevanja delovnega časa od odmorov in obrokov.

Kot zelo pomemben del razvoja otrok v tej starosti se izpostavlja predvsem stik z vrstniki in učitelji, saj se najstniki v tej socializacijski obliki lažje pogovarjajo o svoji prihodnosti, o nadaljnjem šolanju, o karieri, o željah in pričakovanjih. S starši težje izražajo vse svoje skrbi, pomisleke ali mnenja, ker vedo, da odzivi ne bodo objektivni.

Viri: World Economic Forum, The Washington Post, Telegraph, Meier Clinic