Moč posameznika pri boju za čisto okolje (piše: Vid Legradić)

13. 12. 2021, 09:39 | Ozadja | Piše: Vid Legradić

                            Moč posameznika pri boju za čisto okolje (piše: Vid Legradić) (foto: profimedia) profimedia

Kar se tiče skrbi za okolje je mesec december nekoliko kontradiktoren. Po eni strani nas tradicije zadnjega meseca v letu učijo skromnosti, po drugi strani pa je to čas obilja, obdarovanja, praznovanja in druženja. Ali imamo kot posamezniki sploh kakšno moč, da s svojim ravnanjem vplivamo na potrošnjo in okolje? Odgovor se glasi pritrdilno - da, kot posamezniki imamo to moč. Moč, ki lahko spremeni naše okolje in ohrani naš planet. Potrebni so le majhni koraki. Več kot jih je, več pomenijo.

Pri boju proti podnebnim spremembam sta najbolj pomembna zmanjševanje porabe energije in varčevanje z vodo. Lahko rečeno, težko storjeno. In vendar ... Daleč najbolj potratna sta proizvodnja hrane in elektronskih izdelkov.

S posrednim manjšanjem porabe energije in vode lahko še vedno pomagamo planetu. In ni nujno, da manj jemo. Rešitve so dosti bolj enostavne.

Transport

Eden od zadnje čase najbolj izpostavljenih onesnaževalcev okolja je promet. Kot posameznik lahko k čistejšemu ogljičnemu odtisu pripomoremo tako, da staro vozilo zamenjamo z novejšim, po možnosti manjšim ali bolj elektrificiranim vozilom od predhodnega. Tam, kjer je možno, lahko namesto avta uporabimo kolo ali pa kar lastne noge. Obe dejavnosti sta zdravi in proizvajata neprimerno manj ogljikovega dioksida kot vožnja z avtomobilom. Delo od doma je še ena stvar, ki drastično zmanjša ogljični odtis, skupaj z uporabo javnega transporta. Obstaja pa še nekaj novodobnih rešitev, kot na primer souporaba avta (carsharing) in pod določenimi pogoji nakupovanje prek spleta.

Hrana

Embalaža, v katero so zapakirana živila, predstavlja četrtino vseh proizvedenih odpadkov. Zato se pri kupovanju hrane velja izogniti tisti, ki je pakirana v plastično embalažo. Okolju pomagamo tudi, če hrani podaljšamo rok uporabe. To pomeni, da - namesto da jo zavržemo – zmrznemo ali kako drugače konzerviramo oziroma shranimo. V temni kleti lahko krompir zdrži presenetljivo dolgo. Tudi marmelada iz jagod, ki jih drugače ne bi pojedli, je odlična rešitev. Poskušamo zavreči manj hrane. Brez pazljivosti naj bi vsako gospodinjstvo zavrglo od dvajset do štirideset odstotkov hrane. Pri onesnaževanju vsak nakup manj šteje. Zato je dobrodošlo, da si nekaj hrane vzgojimo doma. Tudi samo z baziliko na okenski polici bomo prispevali k čistejšemu okolju.

Navade

Za nekatera živila porabimo več virov kot za druga. Na splošno imajo meso, mlečni izdelki, jajca in ribe večji okoljski odtis kot živila rastlinskega izvora. Ni potrebe, da postanete vegan, toda če zmanjšate število mesnih obrokov boste naredili nekaj za okolje, za živali in kot posameznik opravili del okoljske naloge. To velja tudi za nakup usnja, krzna in hrane za hišne ljubljenčke. Če ne jeste mesa niste dosegli prav nič, če nosite čevlje iz pravega usnja.

Še en trik za zmanjšanje ogljičnega vtisa je, da v trgovino nikoli ne vstopate lačni. Zaradi lakote boste kupili več in posredno proizvedli več smeti.

Če gledamo na nakupovanje iz ekološkega zornega kota, potem je absolutno zaželeno nakupovanje z listkom. Tudi ta bo zmanjšal obremenitev vozička. Učinkovita metoda za zmanjšanje števila obiskov živilskih trgovin (in posledično manj poti) je načrtovanje obrokov za ves teden vnaprej. Odlična taktika za manjšo obremenitev okolja je tudi, da po obisku restavracije vzamemo domov preostanek prevelike porcije, ki je nismo mogli pojesti.

Življenski slog

Se še spomnite, kako popularno je bilo nekoč po ulici hoditi s plastenko v roki? Nič več. Poleg tega ni nujno, da ostanete hidrirani na račun okolja. Zamenjajte običajno plastenko s stekleničko za ponovno uporabo in si vanjo natočite svežo vodo kadarkoli. Zberite moč in se uprite trendom, ki narekujejo kupovanje vedno novih izdelkov. Potrošnja je eden od glavnih razlogov za umiranje planeta. Absolutno si človek mora kupiti tudi nove stvari, toda če je z uporabo starih zadovoljen, v svojem bistvu novih niti ne rabi. S tem se zmanjša poraba virov, ki so namenjeni za proizvodnjo novih izdelkov. V ta sklop sodi tudi darovanje oblačil in nakup le-teh v trgovinah za drugotno uporabo. Naučiti pa se je treba spoštovati tudi gozdove. V svojih deblih drevesa skladiščijo toplogredne pline, preprečujejo poplave, ohlajajo ozračje, čistijo vodo in opravljajo še vrsto drugih okoljskih storitev. Zato se pri nakupu lesnih izdelkov osredotočimo na reciklirane produkte (na primer papir) ali ustrezne certifikate, ki garantirajo, da je bil les pridobljen na okolju varen način (pri pohištvu).

Pod črto

Največja umetnost bolj trajnostnega sloga življenja je, da najdemo pot, ki bo bolj okolju prijazna in nas ne bo omejevala. Včasih imeti manj pomeni več. In ne samo to – prav vsa zgoraj zapisana priporočila ne rezultirajo zgolj v bolj čistem okolju, ampak so tudi bolj prijazna do vaše denarnice. To pa tudi ni slabo, kajne?

Vid Legradić
Popotnik in avtor knjig