18. 12. 2023, 10:35 | Promocijska objava
Žiga Bernik, član Odbora za skladnost poslovanja pri Združenju bank Slovenije: kaj storiti, ko postaneš žrtev spletne prevare?
Sodobna tehnologija je prinesla številne prednosti, vendar pa se hkrati odpirajo nova vrata za spletno kriminaliteto. Morda mislite, da se vam to ne more zgoditi, vendar pa so prevaranti vedno korak pred nami, zato je ključno vedeti, kako se zaščititi in kako ukrepati, če postanete žrtev spletnih prevar. Sogovornik v tokratnem podkastu, ki ga vodi Petra Windschnurer, je Žiga Bernik, član Odbora za skladnost poslovanja pri Združenju bank Slovenije.
Žiga Bernik je povedal več o postopkih in tem, kaj storiti, če se nam zgodi, da so nam bila z računa odtujena denarna sredstva.
Pokrovitelj pogovora je Združenje bank Slovenije, ki s svojo kampanjo in spletnim mestom Pazi.se opozarja na različne oblike spletnih prevar, s katerimi dobro organizirani prevaranti iščejo nove žrtve.
Povzetek pogovora, ki mu prisluhnite, da izveste, kaj storiti, če postanete žrtev spletnih prevar:
Moderatorka podkasta, Petra Windschnurer, je gosta vprašala, katere korake moramo čim prej storiti, ko ugotovimo, da smo postali žrtev spletne prevare. Koga je treba obvestiti in katere podatke predati odgovornim?
Član Odbora za skladnost poslovanja pri Združenju bank Slovenije Žiga Bernik ji je zaupal:
• Obrniti se je treba na svojo banko ali hranilnico in jih obvestiti o odtujenih sredstvih ter čim prej preklicati kartico.
• Prevaro prijavite policiji in o tem obvestite SI-CERT.
• Zamenjate gesla, če ste jih vpisali za določeno storitev
• Ob morebitnem oškodovanju zberite vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP-številke) in se za prijavo čim prej obrnite na najbližjo policijsko enoto in svojo banko.
Danes so pasti, ki vodijo v spletne prevare, vedno težje prepoznavne. Zato se številnim oškodovancem zdi nepošteno, da bi morali kot žrtve prevar sami nositi vse finančne posledice. Kdo pravzaprav nosi posledice spletnih prevar?
Odgovornosti za spletne zlorabe ne morejo nositi samo uporabniki, temveč tudi ustvarjalci spletnih storitev: ponudniki plačilnih storitev, telekomunikacijski operaterji, spletni iskalniki in trgovci, družbena omrežja.
Uporabnike v primeru spletnih zlorab ščiti Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.
V Sloveniji obstajajo banke, ki omogočajo vračilo denarja pri spletnih goljufijah.
Pokrovitelj pogovora je PAZI.SE.
