Ko na slovenski glasbeni krajini pokukamo na področje klasične glasbe, ne moremo spregledati Žive Ploj Peršuh, muzikologinje, umetniške vodje in vrhunske dirigentke s širokim simfoničnim in opernim repertoarjem. Njena predanost glasbi v resnici nima žanrske opredelitve. Njeno življenje je povsem prežeto z glasbo vseh odtenkov, tudi ko se ta preliva v film ali gledališče. Podpisana je pod nekatere najbolj ambiciozne projekte, svoje znanje in izkušnje ves čas predaja novim generacijam, z možem pa sta na pomoč priskočila tudi mladim ukrajinskim glasbenikom, ki so po začetku vojne potrebovali varno zatočišče.
Živa Ploj Peršuh že dve desetletji intenzivno soustvarja slovensko glasbeno kulturo. Sedem let je delovala v SNG Opera in balet Ljubljana, gostovala pri vseh naših profesionalnih orkestrih, gostuje tudi pri orkestrih po drugih državah Evrope in sodeluje s številnimi umetniki. Med drugim je leta 2013 ustanovila Mednarodni orkester Ljubljana, v katerem so zbrani predani glasbeniki z vsega sveta, nastopajo pa kot ambasadorji slovenske prestolnice. Leta 2019 je nato ustanovila Slovenski mladinski orkester, v katerem imajo naši najperspektivnejši glasbeniki, stari od 16 do 26 let, možnost graditi temelje uspešne glasbene kariere. Leta 2022 je s humanitarno-umetniškim projektom Glasba za prihodnost (Music for the Future) priskočila na pomoč 142 mladim glasbenikom iz Ukrajine, ki so po evakuaciji z vojnega področja potrebovali kreativno zavetje in podporo pri aktivnem vključevanju v družbo.
Zgodba o mladih ukrajinskih glasbenikih se je začela pisati že kmalu po začetku vojne. Živa Ploj Peršuh je namreč ves čas vpeta v delo z različnimi mladinskimi orkestri po Evropi in svetu. Tako je sledila tudi mladinskemu orkestru iz Ukrajine, ki se je po začetku vojne družil in igral kar prek družbenih medijev. Tam se je pokazala realna slika dogajanja, ko so mladi glasbeniki odhajali kar sredi prenosa, ker so v ozadju začele bobneti bombe. "Kaj lahko naredimo," je takrat Živa vprašala soproga in rešitev je bila na dlani: poiskati mladim glasbenikom z vojnega območja zavetje v Sloveniji in možnost, da prek glasbe vsaj za trenutek odmislijo bolečino, ki jo je povzročila vojna.
V podkastu izvemo, kako so potekale priprave na prihod mladih glasbenikov iz Ukrajine in kako jim je uspelo tu še naprej ustvarjati. Od nočnega klica županu Ljubljane, da so se čim hitreje začele urejati namestitve, do ustanovitve orkestra, ki je potem izvedel kar nekaj velikih nastopov, med drugim tudi v Cankarjevem domu. Z nekdanjim predsednikom v pogovoru odkrivata vse globine te srčne zgodbe, ki potrjuje, da je glasba resnično univerzalni povezovalni jezik.
Koncert, na katerem mladi z glasbo rešujejo izzive sveta
Kako pomembna je glasba za mlade, Živa izpostavi tudi z dogodkom Slovenskega mladinskega orkestra, ki se vsako poletje odvije v sklopu Festivala Ljubljana. Otrok miru je letošnji glavni dogodek širše mednarodne pobude SIT DOWN, s katero mladi nagovarjajo svetovne odločevalce naj vendarle prisluhnejo njihovemu sporočilu o spravi, solidarnosti in miru za vse generacije.
Letošnji muzikal Otrok miru, mladim ponuja prostor za izražanje svojih vizij, mnenj in zahtev za prihodnost skozi umetnost. Skozi glasbo bo predstavil idejo prihodnosti, v kateri so mladostniki današnjega časa s svojimi dejanji in odločitvami pripomogli k razrešitvi največjih izzivov človeštva. Muzikal bo 23. avgusta v Križankah. Vstopnice si lahko zagotovite na strani Eventim.
Gre za edinstveni glasbeni spektakel, ki je že spremenil življenja otrok in mladostnikov v številnih državah na vseh koncih sveta. Predstava je v preteklosti že pomembno vplivala na vzpostavitev miru na konfliktnih območjih, zato je v današnjem času še kako pomembna - in potrebna. Ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne in ustanovitve Združenih narodov, SIT DOWN z muzikalom Otrok miru združuje umetnost in diplomacijo ter v času globalnih napetosti odpira prostor za dialog, sodelovanje in medgeneracijsko zaupanje. Tako neslutena je moč glasbe, zato ji je Živa tako strastno predana.
V delu je ljubezen, a tudi odgovornost
"Dirigiranje vedno povezujem s kreiranjem," v začetku podkasta pove Živa Ploj Peršuh, ko ji Borut Pahor postavi - kot pravi sama - verjetno najtežje vprašanje: "Zakaj imate dirigiranje tako radi, zakaj to delo opravljate s takšno strastjo?" In obrazložitev, ki jo ponudi slavna dirigentka, je vsaj tako večdimenzionalna, kot je v resnici tudi njeno delo. Delo, ki ga kot obiskovalci koncertov vidimo le v tisti zadnji, končni instanci.
Kot razkrije Živa, mora dirigent pred vsakim nastopom predelati in v svoje delo vključiti nešteto deležnikov. Čeprav je glasba, ki bo igrana, že napisana, že znana, so tu številne spremenljivke - od orkestra in dvorane do najmanjših sprememb v pristopu do izvedbe - ki poskrbijo, da ima vsak dirigentov nastop novo kreativno formo. Kot pove, je njena naloga - njena odgovornost - da vse to poveže v delujoč organizem, ki lahko doseže nove, še višje izvedbene ravni.
Še več - v podkastu izvemo tudi, da delo dirigenta največkrat zahteva stanje popolne koncentracije že takoj, ko se odprejo vrata za odhod na oder. Ko orkester vstane v pozdrav dirigentu, ko dvorana završi v aplavzu, ko dirigent stopi na oder, se morda zdi, da je to trenutek slavja, a Živa razkrije, da v resnici vidi ta proces zelo drugače, kot si morda predstavljamo.
"Ne gledam več ljudi, kako aplavdirajo," razloži svoj običajni prihod na oder. "Vidim, ko orkester vstane, sem osredotočena, ko se pozdravim s koncertnim mojstrom ali mojstrico. Obrat k občinstvu pa se potem že zgodi v nekem notranjem svetu, kjer sem popolnoma osrediščena. Seveda sem hvaležna za aplavz, ampak v moji glavi takrat glasba že teče, ker že predvidevam, kakšen bo začetek."
Prihod na oder in začetek koncerta torej spremlja občutek, poln adrenalina in osredotočenosti. Zato je bivšega predsednika zanimalo, kdaj se potem začuti tisto prvo zadoščenje, sreča in navdušenje, da je nekaj uspelo. Živa prizna, da se zavedanje, da se je resnično zgodilo nekaj velikega, največkrat ne zgodi sredi koncerta ali celo takoj po njem. Največkrat se zgodi pozneje, kot bi mislili. "Jaz se šele čez kakšnih 14 dni po koncertu zavem, kaj smo naredili," pravi Živa, ki pa v podkastu vseeno razkrije tiste najbolj intenzivne trenutke sreče, ki se včasih vseeno zgodijo, ko je še na odru.
V poglobljenem in zelo dinamičnem pogovoru Živa Ploj Peršuh povabi poslušalce k razumevanju vloge dirigenta in njenega odnosa z orkestrom, razkrije, kako rešuje napake, ki jih morda opazi med samim koncertom, in kaj stori, ko stvari uidejo iz predvidenega scenarija ("Orkester je vendarle živi organizem," pravi Živa). V pogovoru, ki poslušalca kar posrka v navdihujoče zgodbe iz njenega življenja, pa Živa predstavi tudi okoliščine humanitarnega delovanja za pomoč mladim begunskim glasbenikom iz Ukrajine in razkrije, kako razume idejo uspeha (ki ga, mimogrede, ne meri z bučnostjo aplavza).
