Med mlajšo generacijo slovenskih igralk smo vedno bolj pozorni tudi na Zalo Djuric. Umirjena, čutna, elegantna Zala je širše množice navdušila z vlogo v izredno priljubljeni seriji Skrito v raju in nato še v seriji Hiša ljubezni. V podkastu navdiha je v poglobljenem, mestoma pa nadvse igrivem pogovoru razkrila tudi, kako se pri vstopih v različne vloge sooča z liki, ki izražajo intenzivna, agresivna čustva, sicer povsem oddaljena od njenega vsakdanjega doživljanja.
Kaj pravzaprav omogoča transformacijo, da igralec postane lik, četudi je ta lik popolno nasprotje igralčeve realnosti? To je mojstrstvo, v katerega v najnovejši epizodi Mastercard podkasta navdiha zakopljeta Zala Djuric in Borut Pahor, ko se postavi vprašanje: "Je možno, da nekdo pooseblja umetnost, potem odigra nekoga, ki pooseblja sovraštvo?" Kako tankočutna, mila Zala, ki svoja čustva in mišljenja pretvarja tudi verze, lahko igra nekaj tako temačnega, kot je sovraštvo?
"Ja, je možno, seveda," odgovori Zala. "Saj se samo igramo," hudomušno doda, ko prične razkrivati proces vživljanja v bolj intenzivne like. "Moraš najti del sebe in ga potem … 'nagaziti'. Ne najdem boljšega izraza." Dokončna interpretacija tega je prepuščena poslušalcu, a odstira potrebo po iskrenem soočanju tudi s svojimi bolj zamolklimi čustvi.
Kot primer Zala navede vlogo v filmu Dedek gre na jug, kjer je igrala temperamentno Esmo. Prav ta vloga jo je vodila do odkritja, da se mora za dober nastop soočiti z jezo. In takrat je jeza – čustvo, ki ga sama ni pogosto uporabljala – postala njeno igralsko orodje.
"Ugotovila sem, da ne čutim toliko jeze, kot bi jo potrebovala za to vlogo," pove Zala. "Prej kot jezo sem v sebi odkrila žalost. Potem sem preprosto morala najti to čustvo v sebi in ga 'nagaziti'. Čutila sem, kdaj mi je uspelo in potem sem bila pripravljena," zaključi Zala, ki nam s tem tudi pokaže, kako globoko po svojih najbolj intimnih čustvih morajo kopati igralci, da izluščijo tisto, kar od njih zahteva lik.
Prisluhnite celotnemu pogovoru, v katerem sta se Zala in Borut pogovarjala o vseh plateh umetnosti, Zalinem šolanju in izkušnjah, ki jih je pridobila v New Yorku, o različnih vlogah, ki jih je predstavila in tudi tistih, ki jo morda še čakajo, pa tudi o tem, kaj jo tako privlači k pisanju poezije in zakaj nosi srce na pladnju, ko pravi, da "za ljubeznijo skače kot labradorec za žogo."
