Peter Andolšek vsekakor ni le običajen študent. V najnovejši epizodi Mastercard podkasta navdiha je eden najuspešnejših mladih slovenskih znanstvenikov razprostrl obzorja našega poznavanja vesolja, matematike in znanosti, razložil pa še, zakaj so sanje o planetu B morda nekoliko zmotne. Ker pa je tudi pamet treba trenirati, je Peter razkril, kako se je pripravljal na zmagovite olimpijade iz astronomije in astrofizike.
Štiri zlate medalje z omenjenih olimpijad in dvakrat doseženo absolutno prvo mesto. Predsednica ga je konec minulega leta odlikovala z redom za zasluge za izjemne tekmovalne dosežke, odličnost dela in prispevek k razvoju mlajših tekmovalcev. Obenem je Peter tudi najuspešnejši slovenski udeleženec fizikalnih olimpijad. A njegovo ime ne odzvanja kot ime zmagovalnih športnikov. Tudi o tem sta Borut Pahor in Peter Andolšek spregovorila v podkastu navdiha.
Zakaj znanstveniki ostajajo v senci?
Ko Borut Pahor odpre zanimivo primerjavo vrhunskih znanstvenikov z vrhunskimi športniki, Peter pove, da ga manjša medijska izpostavljenost v resnici ne moti. Mu pa vsekakor ponudi možnost za razmislek o tem, zakaj je šport vendarle nekoliko lažje spremljati in zanj navijati kot pa znanost.
"To vsekakor odpira neko globljo temo o primerjavi športa in znanosti. Sicer so me precej vabili na intervjuje na televizijo, ko sem zmagal, ampak to potem zamre, kajne," razmišlja Peter Andolšek. "Bi se pa težko primerjal s kakšnim Primožem Rogličem," še šaljivo doda.
O razlikah med športom in znanostjo Andolšek pravi, da je šport preprosto lažje spremljati. "V športu imamo olimpijado, ki se zgodi vsake štiri leta, in kopico tekem, ki se dogajajo zelo pogosto." Pahor doda: "In verjetno so tu potem še sponzorji." Andolšek se strinja, da se potem tudi sponzorji - in s tem seveda velik del denarja - seveda usmerijo tja, kjer je frekvenca in interes javnosti.
Kako postati Einstein
Vseeno pa imata šport in znanost nekaj skupnega – treninge. Ko se Pahor in Andolšek pogovarjata o slavnih znanstvenikih, na misel seveda takoj pride Albert Einstein. "Einstein je znan že otrokom v vrtcu," se strinja Andolšek, a se hkrati pojavi vprašanje, zakaj kljub temu ni ime, ki bi navdihovalo mlade.
Sogovornika se ponovno vrneta na primerjavo s športom, ko Andolšek pronicljivo opredeli bistveno razliko med Einsteinom in nekim nogometnim zvezdnikom. "Pri nogometu ljudje točno vedo, kaj pomeni uspeh – zadeti gol. Pri Einsteinu pa večina ve le to, da je bil zelo pameten, pot do njegovih odkritij pa je za številne neznanka." Prav zato je znanost mladim manj privlačna, ta nejasnost znanstvenega procesa, kjer je potem težko razumeti, kako v resnici postaneš dober znanstvenik.
A Andolšek pravi, da tudi za to obstaja trening. "Trening za Einsteina, reciva temu," pove z nasmehom. "Je vsekakor drugačen kot za športnike. Večinoma so to dolge ure, učenja, dela. Samostojnega, mogoče na predavanjih. Veliko tega, da postaneš dober znanstvenik, pride tudi seveda iz okolja, ali ti okolje ponuja neko ustrezno platformo, neki ustrezni kraj, kjer lahko svoja odkritja objavljaš, kjer lahko raziskuješ."
Poglejte si celoten pogovor, kjer Peter Andolšek med drugim razkrije tudi, koliko vesolja v resnici poznamo in zakaj Muskova ideja o selitvi na Mars mogoče ni tako oprijemljiva, kot bi radi verjeli.
