Čeprav Zalo Djuric prednostno poznamo kot igralko – v ta svet jo je pospremil že njen družinski milje – pa je v resnici zelo vsestranska ustvarjalka, umetnica, ki veliko svojih zamisli razvija celo v poeziji. V Mastercard podkastu navdiha je v pogovoru z Borutom Pahorjem spregovorila tudi o tej ustvarjalni poti, o tem intimnem prostoru izražanja in presenetila z branjem svoje še neobjavljene pesmi.
"Kaj daje poezija, česar druge vrste umetnosti ne morejo dati?" vpraša Pahor in tako začne pogovor o umetniški obliki, ki je Zali še posebej pri srcu. Kot ona sama je poezija prav takšna, kot jo Zala predstavi – krhka, tankočutna, v tem pa se skriva njena nevidna moč. Šele ko jo zaužijemo, razkrijemo občutja in notranja stanja, ki jih drugače ni mogoče povedati.
Da bi to ponazorila v praksi, jo Pahor v podkastu povabi, da z njim in produkcijsko ekipo, zdaj pa tudi s poslušalci podkasta, podeli eno svojih pesmic. "Da vidimo, kaj ste lahko povedali samo v poeziji, drugače pa ne morete," igrivo podraži Pahor.
Potem pa Zala preseneti. Ima namreč – tremo. "A veste, da imam tremo samo pri branju poezije," prizna Zala. "Ker je to tako intimno. Lahko grem na oder in igram pred 500 ljudmi, pa se mi ne zgodi to, kar se mi zdaj dogaja tu pred vami." Pahor doda, da je to vsekakor ikoničen trenutek, saj Zale ne poznamo, da bi tako izrazito kazala tremo, a se pogumno loti recitiranja pesmice z naslovom 'Prismojena'.
In trenutki, ko deli svojo pesem, se vsekakor zdijo posebni. Čuti se prestop v neko drugačno intimo, tudi Zala dobi drugačen ton glasu, kot da se potopi v neki drugi svet. In prebere verze:
V meni kipi življenje. Ne bom ga odstavila. Naj gre čez, naj pusti sled.
V meni kipi življenje. Za mano se vali gost oblak feromonov.
V meni kipi življenje, ki je večje od telesa, zato se včasih zlije v pesem.
V meni kipi življenje. Ne bom zmanjšala ognja. Naj se prismodi. Bom pač prismojena.
V kratkem, a močnem recitiranju se zrcali vse, kar Zalo tako privlači pri poeziji. Umetniška stvaritev, ki presega telo, prostor, čas. V verzih se, kot v njeni pesmi, življenje zlije čez rob in pusti sled. Je igriva in neposredna, a istočasno razgaljajoča in intimna. Je ona - v drugačni formi. In zato nenadomestljiva.
Da boste lahko še bolje spoznali Zalo Djuric in njeno vsestransko umetniško pot, pa tudi lekcije, ki jih je na tej poti pridobila, pa si poglejte celotno epizodo Mastercard podkasta navdiha.
