Nekdanji uspešni rokometaš Beno Lapajne je danes direktor prodaje v družbi Triglav Investments, kjer se poleg rednega dela z različnimi delavnicami in predavanji posveča krepitvi finančne pismenosti Slovencev in ozaveščanju mladih športnikov, da že prej razmišljajo o drugi karieri.
Beno Lapajne je nekdanji vrhunski športnik – velja za enega najboljših slovenskih rokometnih vratarjev. Nanizal je številne uspehe na svetovnih in evropskih prvenstvih in olimpijskih igrah, toda danes ga ljudje poznajo v povsem drugačni vlogi: nanj se lahko obrnejo po nasvete, povezane s financami in naložbami.
Lapajne se je namreč po tem, ko je pri 37 letih zaključil športno kariero, podal na novo poslovno pot v bančništvu. Ves čas športne kariere je pridno študiral, najprej pravo, pozneje pa ekonomijo, saj se je zavedal, da športni uspehi ne trajajo v nedogled. Začel je kot uslužbenec na bančnem okencu, pozneje vodil poslovne enote v različnih bankah, danes pa je direktor področja prodaje v družbi Triglav Investments.
Ob rednem delu se z različnimi delavnicami in predavanji posveča tudi krepitvi finančne pismenosti Slovencev, pri kateri, je prepričan, je še veliko prostora za napredek. Poskuša pa tudi ozaveščati mlade športnike, da že prej razmišljajo o drugi karieri.
Skupina Triglav denimo izvaja projekt Kariera po karieri, namenjen krepitvi finančnih veščih športnikov in oblikovanju strategije za premišljeno gradnjo nove kariere. Izvedli so že kar nekaj delavnic, z njimi pa želijo nadaljevati tudi v prihodnje in ne nagovarjati samo mladih, ampak tudi starejše – njihove starše in stare starše.
Med drugim smo z njim spregovorili o tem, kaj bi lahko mladi naredili že danes, da bi bili na stara leta bolj finančno varni in katere so najpogostejše napake in zmote, povezane z investiranjem.
Kako utemeljujete pomembnost finančne pismenosti?
Finančna pismenost je steber varnosti. In pri Triglav Investments gradimo na varnosti. V življenju ti je veliko težje, če nimaš finančnega znanja oziroma varnosti – oziroma da ne začneš na neki pravilni način ne le ravnati z denarjem, ampak tudi investirati. Ko smo že pri tem: velika razlika je, ali ti 30 ali 50 evrov na mesec leži na računu v nekem obdobju ali pa to vložiš v sklade. Tudi zato smo se odločili, da bi radi začeli več pozornosti namenjati finančni pismenosti.
Opažamo, da je v zvezi s tem ogromno napačnih predpostavk. Sploh mladi živijo z družbenimi mediji, do vsebin so pogosto nekritični, tam pa je ogromno nekih dvomljivih nasvetov, kako na hitro obogateti, vložiti v kripto in podobno ... kritičen premislek je pri teh stvareh vsekakor na mestu.
Mi zato poskušamo izboljšati finančno pismenost s predavanji, gostovanji po šolah, webinarji, podkasti ... samo vsebine na spletu sicer niso dovolj, ti moraš mlade nagovoriti, da pridejo poslušat, da kaj vprašajo, šele potem se lahko kaj spremeni.
Kje pa starši največkrat zgrešijo pri finančni vzgoji otrok?
Da jih finančno ne opismenjujejo. Sicer je pa to težko, ker če sami niso vzgojeni v tem duhu, ne morejo otrokom predati tega znanja. In tukaj imamo v resnici veliko izzivov. Ker če starši niso neko podporno finančno okolje, bodo mladi odraščali s prepričanjem, da je vse drago, da so posojila za stvari, ki si jih ne morejo privoščiti, npr. drag avtomobil, nekaj normalnega, da se na primer ne izplača dajati denarja v sklade, ker so provizije visoke, niti ne vedo, v kaj vložiti ... A če vlagaš v sklade, imaš tudi svetovalca, ki ti natančno razloži, kaj pomenijo določeni skladi.
Pomaga ti pri vlaganju, in če je treba, ga pokličeš, da ti odgovori na vprašanja, prilagodi naložbe. Zdi se mi, da je ta vidik zelo pomemben, da je zadaj človeška podpora. Neki nevešč posameznik namreč niti ne ve, kaj bi izbral, kakšni so donosi ...
Morda vas zanima tudi:
- Andrej Krajner, NLB: "Želim si, da Šport mladim postane naš največji projekt!"
- Anamarija Lampič, biatlonka: "Ponosna sem, da sem ves čas ostala na realnih tleh!"
No, ampak kaj bi odgovorili nekomu, ki se izogiba vlaganju v sklade, ker so "dragi"?
Mi smo imeli recimo nekaj mladih strank, ki so bile prepričane, da je bolje vlagati v ETF. To so Exchange Traded Funds, skladi, s katerimi se trguje na borzi. Nič nimam proti ETF, ampak smo jim potem malo razložili, kako to deluje pri nas in so se potem odločili za nas. Saj se strinjam, da je naša provizija višja kot pri ETF, ampak če te zanima dobiček, to na koncu ni pomembno. Če denimo primerjamo naš sklad Severna Amerika z EFT skladom SNP 500, ki vsebuje 500 največjih podjetij v Ameriki ... ta sklad je lani naredil 33 %, ima pa približno
0,1 upravljavske provizije. Po drugi strani pa je Severna Amerika naredila 43,7 % in v to je zajeta tudi naša upravljavska provizija.
Je torej na koncu pomembno, kakšna je upravljavka provizija, če te zanima končni donos? Ne razumem, zakaj so ljudje pogosto proti nečemu, kar je mogoče v startu res višji strošek, ampak na koncu se pa še kako izplača. Ne nazadnje – ali ni tisto, kar je zares pomembno, to, kar dobiš za to, kar si plačal?
Katero osnovno pravilo velja pri varčevanju?
Warren Buffet je dejal, da začneš porabljati šele potem, ko si varčeval. Da si torej znižaš ta razpoložljivi dohodek. Nikoli ne varčuj na koncu, ker boš tako ali tako vse porabil. 10 % mesečnega dohodka bi v resnici moralo iti takoj na varčevalni račun. To se mi zdi eno tako dobro priporočilo. Ko sem imel sam leta 1991 prvo pogodbo v Celju, sem recimo 25 % mesečnega zaslužka dal takoj v življenjsko zavarovanje, in čez čas se je nekaj nabralo. To ti vedno prav pride.
Omenjate tudi varčevalni načrt.
Ja, gotovo. Poslušajte ta primer: imaš 300 evrov. Ena točka je vredna 100 evrov. Če naenkrat porabiš ves denar, kupiš tri točke za 300 evrov. Potem vrednost zaniha, točka je naenkrat vredna 50 evrov. V tem primeru si na izgubi, saj imaš naenkrat le še 150 evrov. In ko pozneje točka ponovno zrase na 100 evrov, si na istem kot na začetku.
Če se tega lotiš mesečno, pa prvi mesec za 100 evrov kupiš eno točko. Ko naslednji mesec vrednost točke pade na 50 evrov, kupiš dve. Ostane ti 100 evrov, čez en mesec je točka spet vredna 100 evrov, kupiš eno. V tem primeru imaš štiri točke namesto treh – 33-% donos. Ker nisi kupil vsega naenkrat. Temu se reče metoda povprečne vrednosti. In na ta način ti participiraš tudi pri padcu in nihanju.
Kaj pa mlad človek, ki je končno prišel do neke stabilnosti in bi rad denar, ki ga je privarčeval, nekam vložil, vendar se noče ukvarjati z denarnimi nihanji? Koliko je priporočljivo, da vloži, in na kakšen način?
Začne naj s tem, kar ima. Od enega evra naprej. (nasmeh) Vsekakor pa je bolje kot to, da ima denar le na banki na varčevalnem računu, da ga da v sklad denarnega trga. V tem primeru bo imel donos 1,5 neto na leto, na banki pa le 0,01. Banka služi s tvojim denarjem. Ali ni bolje, da daš enak znesek raje v sklad denarnega trga in imaš še sam nekaj od tega, kar banke sicer dobivajo? Ob tem nimaš vstopnih ali izstopnih stroškov, denar lahko kadarkoli dvigneš delno ali v celoti, ni ga treba vezati ...
Se je mogoče pri investiranju v sklade izogniti vojni industriji in drugim spornim industrijam?
Ja, absolutno. Skladno z osmim členom imamo načelo odgovornega investiranja in ne vlagamo v sporno orožje. Obenem vsi naši skladi spodbujajo trajnostni razvoj. Mislim, da je to gotovo prava pot, da smo tudi družbeno odgovorni. Ker je to osnova. Samo en planet imamo in treba je razmišljati, kaj bomo zapustili otrokom.