Uroš Maklič, EasyPark Slovenija: "Moja vizija je, da Slovenija ne sledi trendom, ampak jih soustvarja!"

Ko je primorski podjetnik Uroš Maklič pred desetimi leti zasnoval aplikacijo MobilePark, ki je prva v Sloveniji omogočala plačevanje parkirnine s pomočjo telefona, se verjetno še ni zavedal, na kako uspešno pot se podaja.

Majhen lokalni MobilePark, ki se je pojavil kot odgovor na povsem vsakdanji problem, iskanje kovancev za parkomat, je namreč pritegnil veliko pozornost javnosti, med drugim tudi uspešnega švedskega podjetja EasyPark. Za Makliča je bila to ogromna potrditev: razvil je nekaj, kar lahko stoji ob boku najboljšim rešitvam v Evropi.

MobilePark se je tako kmalu pridružil EasyParku, kar mu je med drugim omogočilo dostop do globalne infrastrukture, najboljših praks iz več kot štiri tisoč mest in mednarodnih digitalnih rešitev, to pa je bil tudi pomemben korak v Makličevi karieri, saj je danes direktor EasyPark Slovenija, pa tudi izvršni direktor za regijo Adriatic ter Bolgarijo pri skupini Arrive. 

Čeprav je zaradi hitro razvijajočih se tehnologij naravnost obsojen na pogled v prihodnost, sva se v pogovoru vseeno vrnila tudi k izhodiščem: k nastanku MobileParka in prehodu v EasyPark, k vozniškim navadam, vprašanjem trajnosti in elektrifikacije … in k mehanizmom, ki so oblikovali njegovo podjetniško pot.

Na kratko opišite svojo podjetniško pot. Ste bili že od malih nog vizionar oziroma ste si želeli ustvariti nekaj svojega?

Moja podjetniška pot se ni začela z željo, da bi "imel podjetje", ampak z zelo preprosto mislijo: "Kako lahko naredim mesto bolj prijetno za življenje?" 

Že od mladih nog me je zanimalo, kako lahko tehnologija, podatki in trajnostne rešitve vplivajo na to, kako se gibljemo po mestih. Zelo blizu mi je stavek, ki me spremlja vse življenje: "Čmrlj kljub fizikalni neustreznosti leti, ker ne ve, da je fizikalno neustrezen za letenje." To je bil vedno moj opomnik, da meje pogosto obstajajo samo v naših glavah.  

MobilePark ni nastal zato, da bi imel svoj start up, ampak kot odgovor na čisto vsakdanji problem. Iz te zgodbe je nastala pot, ki vodi do vodenja regije Adriatik in Bolgarije v okviru skupine Arrive, največjega igralca digitalne mobilnosti na svetu.   

Kako je nastala začetna ideja za rešitev, ki je postala Mobile Park? Kateri je bil največji preboj v začetnih letih, ki vam je omogočil, da ste začeli sistem implementirati na slovenskem trgu?

Ideja je nastala iz kombinacije osebne frustracije in širše vizije. Kot uporabnik sem bil naveličan iskanja kovancev, vračanja do parkomata, listkov pod brisalcem in stalnega občutka, da zamujam. Hkrati pa sem videl širši problem: neučinkovito upravljanje parkirišč, izguba časa, papir, emisije.  

Največji preboj ni bil en veliki "bum", ampak nekaj prelomnih trenutkov: prve občine, ki so se strinjale s tem, da poskusijo, prvi uporabniki, ki so med kosilom podaljšali parkiranje prek telefona in rekli: "Zakaj tega nismo imeli že prej?" Ne nazadnje pa trenutek, ko je digitalno plačevanje parkiranja iz novosti postalo samoumevno. Takrat smo vedeli, da ne gradimo več samo aplikacije, ampak novo navado.

Je bilo na začetku težko prepričati večje število potrošnikov, da z gotovine preidejo na digitalizirano plačevanje?

Vsaka sprememba navad je težka. Gotovina je bila del rutine – predvsem pri starejših uporabnikih je bil občutek, da imaš kovance v žepu, povezan z varnostjo.  

Naša naloga je bila dvojna: občinam dokazati, da je rešitev varna, zanesljiva in dolgoročno koristna, uporabnikom pa pokazati, da digitalni način ni "kompliciran", ampak v resnici bolj preprost. Ko so prvi uporabniki ugotovili, da lahko sredi sestanka ali kosila prek telefona podaljšajo parkiranje, brez tekanja do parkomata, je bil ta odpor zelo hitro manjši. Od tod naprej je šlo bolj za izobraževanje kot za prepričevanje.   

Kakšen je bil proces pridružitve podjetja globalnemu velikanu, kot je EasyPark?

Proces je bil vse prej kot instanten. To je bila evolucija – od prve ideje v Sloveniji do prepoznave, da imamo nekaj, kar lahko stoji ob boku najboljšim rešitvam v Evropi. Ključno je bilo, da nismo prodajali samo tehnologije, ampak vizijo: kako digitalna mobilnost lahko spremeni mesta in vsakdan ljudi. Na prvih srečanjih z EasyParkom so zelo jasno predstavili njihovo vizijo, ki se je ujemala z mojimi načeli. Tako sva obe strani v center postavili človeka.  

Zame osebno je bila to velika potrditev: del tehnologije, razvite za MobilePark, danes deluje v ozadju globalne aplikacije, ki jo uporablja več kot 150 milijonov uporabnikov po svetu. To je zgodba o tem, kako lahko slovenska rešitev živi naprej tudi v globalnem okviru.    

Kako je prevzem EasyParka vplival na vašo lokalno strategijo in kaj je prinesel v smislu tehnoloških ali uporabniških izboljšav, ki jih prej kot samostojno podjetje niste mogli uvesti?

Prevzem je odprl vrata do stvari, ki jih samostojno podjetje zelo težko doseže. To so globalna infrastruktura, dostop do najboljših praks iz več kot 4 tisoč mest, močnejša varnostna in podatkovna arhitektura ter to, da ima slovenski trg na voljo največje mednarodne digitalne rešitve. 

Lokalna strategija pa se ni spremenila v svojem jedru: ostali smo osredotočeni na uporabnika, na partnerski odnos z občinami in na to, da vsaka nova funkcija ne ustvarja nove kompleksnosti, temveč rešuje konkreten problem.   

Če poenostavim: prej smo imeli dobro idejo in odlično ekipo, danes imamo vse to plus globalno platformo, na kateri lahko gradimo.    

Kako se danes dogovarjate za implementacijo EasyParka v posameznih krajih? Kaj so glavne ovire pri dogovorih? Če sem prav seznanjena, ste potrebovali kar nekaj časa, da ste pokrili Ljubljano, kot zadnja večja slovenska občina pa se je letos poleti aplikaciji pridružilo Celje ... 

Vsaka občina ima svojo dinamiko. Naš pristop je vedno isti: najprej razumeti lokalne potrebe, nato pokazati podatke in izkušnje drugih mest in šele na koncu govoriti o funkcijah v aplikaciji.

Ovire so redko tehnične. Najpogosteje gre za birokratske postopke, različne interese deležnikov in previdnost pri uvajanju novosti v javni prostor.  

Ljubljana je kot največje mesto in glavno mesto tudi najbolj kompleksen sistem – infrastrukturno, pravno in politično. Celje je želelo najprej urediti širši okvir in šele nato vstopiti v digitalno mobilnost na način, ki ga vidi kot dolgoročno strategijo. Danes pa smo na točki, ko lahko rečemo, da je Slovenija prva država v EU s 100-odstotno pokritostjo javnih parkirišč in prav tako 100-odstotno pokritostjo električnih polnilnic v okviru naše skupine – kar nas globalno postavlja med referenčne trge znotraj skupine Arrive.   

Prek EasyParka je mogoče plačati tudi polnjenje električnih avtomobilov. Kako na vas kot na aplikacijo na področju mobilnosti vpliva elektrifikacija oziroma rast prodaje električnih avtomobilov? Ves čas poslušamo, da je prihodnost električna, imate v načrtu še kakšne posodobitve v zvezi s tem?

Elektrifikacija je logičen naslednji korak mobilnosti in za nas velika priložnost, da parkiranje in polnjenje združimo v eno izkušnjo. Danes lahko prek EasyParka v številnih državah plačaš tudi polnjenje električnega vozila – in ta trend se bo samo še krepil.  

V prihodnosti bo avto sam znal: poiskati primerno polnilnico, upoštevati razdaljo, ceno, moč polnjenja in izvesti plačilo – brez dodatnih korakov uporabnika.  

Prevzem Parkopedie znotraj skupine Arrive nam omogoča, da razvijamo točno to: povezano, podatkovno vodeno mobilnost, kjer ni več ločenih "silosov" parkiranja, polnjenja ali navigacije – ampak ena izkušnja, ki za uporabnika preprosto deluje.    

Kako vidite vlogo parkirnih storitev v času, ko se poudarja odločanje za trajnostne načine mobilnosti, denimo car-sharing, javni promet, kolesarjenje ...

Parkiranje je pogosto razumljeno kot nasprotnik trajnostne mobilnosti. Jaz ga vidim kot manjkajoči člen.  Če je parkiranje slabo urejeno, se to prevede v več prometa v mestnem jedru, več emisij, več časa, izgubljenega v kroženju zaradi iskanja prostega mesta.  

Če pa je parkiranje dobro upravljano in podatkovno podprto, omogoča hitrejše povezave z javnim prevozom, več prostora za pešce in kolesa ter bolj premišljeno uporabo car-sharing vozil. Naša vloga je, da mestom damo orodja, s katerimi lahko parkiranje uporabijo kot vzvod za bolj trajnostno mobilnost - ne kot oviro.     

Kakšna je vaša glavna vizija za slovenski trg v naslednjih petih letih?

Moja vizija za Slovenijo je zelo jasna: postati želimo prva evropska država, kjer digitalna mobilnost deluje kot povezan ekosistem, ne kot skupek posameznih rešitev. Slovenija je izjemno zanimiv trg – majhen, a izjemno odziven.

V petih letih želim doseči tri ključne premike:

1. Mesta, ki sprejemajo odločitve na podlagi podatkov, ne občutka. Parkirne politike, prometni tokovi, investicije – vse bo temeljilo na realnih vpogledih. To bo pomenilo manj zastojev, več pretočnosti in boljši izkoristek obstoječe infrastrukture.  

2. Uporabnik, ki mobilnost upravlja brez razmišljanja. Želim, da postane EasyPark v Sloveniji sinonim za "ni mi treba razmišljati". Parkiranje, polnjenje, dostop do garaž doma in v tujini – vse v eni preprosti izkušnji.  

3. Slovenija kot testni laboratorij znotraj skupine Arrive. Zaradi svoje velikosti in agilnosti imamo idealne pogoje, da nove funkcionalnosti preizkusimo prej kot večje države. In to ni želja, to se že dogaja.  

Če povzamem – moja vizija je, da Slovenija ne sledi trendom, ampak jih soustvarja. In da postane primer, kako lahko digitalna mobilnost izboljša kakovost življenja v celotni državi.   

Katere so naslednje regije ali mesta v Sloveniji, ki predstavljajo največji izziv in priložnost za širitev storitev EasyPark?

Priložnost vidim tam, kjer se morda na prvi pogled zdi, da je trg "premajhen", da bi bil zanimiv. Ravno manjše občine, turistični kraji in kraji z močnim sezonskim prometom so tisti, kjer digitalizacija prinese največ.  

Izziv pa ostajajo okolja, kjer je parkiranje še vedno razumljeno predvsem kot prihodek, ne kot orodje za upravljanje prostora in mobilnosti. A ko enkrat pokažeš, kakšen učinek imajo podatki, se razprava hitro spremeni.  

Poleg osnovnega plačevanja parkirnine EasyPark ponuja funkcije, kot je podaljševanje ali prekinitev parkiranja na daljavo. Katera funkcija je po vašem mnenju ključna za lojalnost uporabnikov in kakšne inovacije načrtujete v prihodnje?

Lojalnost najbolj gradijo funkcije, ki odstranijo stres. To so podaljšanje parkiranja na daljavo, zaključek parkiranja, ko odpelješ prej, CameraPark, ki avtomatsko začne in zaključi parkiranje, možnost uporabe iste aplikacije v tujini.  

Kar prihaja v prihodnosti, pa je še več "nevidne tehnologije": globlja integracija v infotainment sisteme vozil, bolj napredne napovedi zasedenosti na podlagi podatkov in še tesnejša povezava z električnim polnjenjem.  

Cilj je, da uporabnik v nekem trenutku reče: "Ne razmišljam več o parkiranju. Enostavno se zgodi." Ko tehnologija izgine v ozadje, vemo, da smo na pravi poti.   

Morda vas zanima tudi:

• Beno Lapajne: "Največja napaka je, da starši otrok finančno ne opismenjujejo!" 
• Mitja Vrdelja, predstojnik Centra za komuniciranje na NIJZ: "Med pandemijo se je grobo komuniciranje skorajda normaliziralo – ne le v zdravstvu, temveč v družbi nasploh!"

Easy Park izvaja tudi raziskave o vozniških navadah. Ste to v zadnjem času izvedli tudi v Sloveniji? Če ja, kaj slovenske voznike najbolj moti pri parkiranju?

Iz naših podatkov in analiz slovenskega trga jasno vidimo nekaj vzorcev: najpogostejši frustraciji sta iskanje prostega mesta in nepredvidljivost trajanja parkiranja, uporabniki si želijo, da je v procesu čim manj "komunikacije" z infrastrukturo – brez listkov, kovancev in dodatnih korakov, pomembna pa jim je tudi enostavnost uporabe.  

Zato je tudi naša filozofija enaka: manj klikov, manj odločitev, več jasnosti. Slovenski uporabnik je zelo pragmatičen in če mu rešitev prihrani čas in živce, jo bo zvesto uporabljal.    

Vodenje podjetja v hitro rastoči panogi mobilnosti zahteva nenehno prilagajanje. Kateri vodstveni princip vam pomaga ohranjati ekipo motivirano in usmerjeno v cilj?

Če bi moral izbrati en princip, bi rekel: "voditi z vizijo, a ostati prizemljen". Zame to pomeni, da ekipa vedno ve, zakaj nekaj delamo, da nikoli ne pozabimo, da je vsak uspeh rezultat skupine, ne posameznika, in da slavimo uspehe, a enako resno obravnavamo napake kot priložnosti za učenje.

Hkrati pa se zavedam, da imam privilegij delati z ljudmi, ki so v marsičem boljši od mene. Moja naloga ni, da sem najpametnejši v sobi, ampak da ustvarim prostor, kjer lahko zmaga najboljša ideja, ne glede na to, od koga pride.

Zelo pogosto se vrnem k metafori čmrlja. In če sem z njo že začel, bi tudi zaključil. Ekipi velikokrat rečem: "Morda nam bodo kdaj rekli, da nekaj ni možno. Ampak mi letimo, ker verjamemo, da lahko."