V času, ko nam umetna inteligenca v nekaj sekundah odgovori na skoraj vsako vprašanje, se pogosto sprašujem, koliko prostora ob tem še pustimo lastnemu razmišljanju. Mladi se v digitalnem svetu znajdemo vsak dan. V njem se učimo, povezujemo in iščemo priložnosti. Toda ali ga zato tudi razumemo?
Prav o tem sem se v novi epizodi podkasta Mladim se govori pogovarjala s Hano Kolendo, varuhinjo dijakovih pravic, ki jo morda že poznate iz prejšnje epizode, ter Janom Zoubkom in Timom Bizjakom, študentoma Fakultete za računalništvo in informatiko ter članoma skupine Povezani. Skozi njihove izkušnje smo se vračali k vprašanju, kdaj nam tehnologija pomaga in kdaj ji prepustimo preveč.
Kje se konča pomoč in začne razmišljanje namesto nas?
Jan in Tim sta opisala, kako uporabljata umetno inteligenco pri učenju in programiranju. Njene prednosti vidita v lažjem dostopu do razlag in hitrejšem delu, vendar moraš rezultat tudi razumeti. Brez lastnega znanja težko presodiš, ali je odgovor pravilen in kaj je treba popraviti.
Hana je ob tem priznala, da jo včasih zamika, da bi čim več dela prepustila orodju. Vendar želi ohraniti lastno presojo: »Želim sama kritično razmišljati.« Njena izkušnja je odprla vprašanje, kako umetno inteligenco uporabljati tako, da nam pomaga razvijati znanje in samostojno razmišljanje.
Spomnila se je profesorice, ki je dijakom predlagala, naj jih umetna inteligenca sprašuje, namesto da jim napiše nalogo. Prav takšni konkretni primeri so nas pripeljali do pogovora o vlogi šole in pomenu digitalne vzgoje.
Ko začnemo svoje življenje meriti po tujih objavah
Podobno vprašanje se pojavi tudi pri družbenih omrežjih. Koliko sami presojamo vsebino in koliko ji pustimo, da oblikuje naš pogled nase?
Govorili smo o objavah uspehov, potovanj in telesnih preobrazb, ob katerih lahko hitro dobimo občutek, da zaostajamo. Vidimo rezultat, ne vemo pa, kaj je za njim. Hana je spregovorila tudi o svoji pretirani uporabi omrežij in odločitvi, da izbriše TikTok.
Od časa pred zaslonom smo tako prišli do tega, čemu namenjamo pozornost in zakaj verjamemo podobam, ki jih gledamo.
Včasih nas prepriča že slika
Za konec sem gostom pokazala tri slike. Njihova naloga je bila ugotoviti, katere so resnične in katere ustvarjene z umetno inteligenco. Preverjali so podrobnosti in pojasnjevali svoje odgovore, a ob razkritjih niso bili več tako prepričani vase.
Prav ta trenutek je povezal naš pogovor. Tudi ko tehnologijo poznamo in jo redno uporabljamo, se lahko zmotimo. Zato ostaja pomembno, da si vzamemo čas za vprašanje, preverjanje in lasten premislek.
Kako so se gostje odrezali ter kaj so povedali o zasebnosti, spletnih prevarah in digitalni vzgoji, izveste v novi epizodi podkasta Mladim se govori. Ob ogledu posnetka pa preverite še, ali bi razliko med resničnimi in umetno ustvarjenimi slikami prepoznali tudi vi.