Tik pred prazničnim časom smo s podkastom Iz trte izlito obiskali najstarejšo in največjo peničarsko klet v Sloveniji, zibelko peničarskega ustvarjanja v Sloveniji. Prav tukaj se je začela slovenska zgodba izraza penina, nastajale so prve slovenske penine, v arhivskem delu kleti pa med drugim hranijo najstarejšo slovensko penino.
Danes bogato zgodovino in tradicijo v Radgonskih goricah skrbno nadgrajujejo, dopolnjujejo in razširjajo z bogatitvijo turistične ponudbe v celotni ulici, gastronomskih doživetij, obiskov, degustacij in organizacijo dogodkov za vse generacije.
Že leta 1852 je na trg prišlo prvo peneče vino, pridelano po klasični metodi, in to prav iz kleti Radgonske gorice. V letu 1977 pa se je, kot izpostavlja Klavdija Topolovec Špur: "Pojavila potreba po slovenskem izrazu za peneča vina. Kot vemo, je izraz šampanjec vezan le na francosko pokrajino Šampanjo, do takrat pa se so tukaj pri nas uporabljali različni francoski nazivi, ki pa so nam slovanskim narodom bili tuji oziroma težje so nam šli v uho. Že leta 1852 se je v Radgonskih goricah uporabljal izraz štajerska oziroma kleinoškova penina.
Leto dni pozneje pa so o tem pisale tudi Bleiweisove novice. Decembra 1853 je bil izdan članek, v katerem je opisano to peneče vino. V Radgoni se je potem začelo iskati ime, ki bi bilo bližje slovenskemu jeziku. In čisto po naključju je nekdo iz kopije tega članka izbrskal izraz penina. In potem je tudi padla ideja, zakaj ne bi rekli za klasično metodo zlata radgonska penina in za charmat metodo srebrna radgonska penina. Tako se je dejansko tudi rodil naziv penina, ki je danes generičen izraz za slovenska peneča vina."
Obenem dodaja glavna enologinja kleti Radgonskih goric, da so dolgo časa bili edini pridelovalec penin. S popularizacijo penin tudi v slovenskem prostoru, kot dodaja sogovornica, se danes že kot narod lahko pohvalimo z zelo široko paleto penin pridelanih od Štajerske, Dolenjske, Primorske do Brd. In lahko bi rekli, da se postavljamo ob bok največjim pridelovalcem penečih vin na svetu.
Šampanja in Radgonske gorice sta si bližja, kot si mislimo
Glavna enologinja izpostavlja, da če že zgodovinsko gledamo, smo si s Šampanjo precej blizu: »Prvi peničar v Sloveniji, gospod Anton Kleinošek, je nekako šel raziskovat Šampanjo, pridobil znanje, se na srečo vrnil v domači kraj in tako začel neko lastno proizvodnjo. Že moji predhodniki so sodelovali z nekaterimi inštituti v Šampanji, kar danes tudi nadaljujemo.« Klavdija Topolovec Špur je ob tem hvaležna za posluh lastnikov oziroma vodstva, da imajo v kleti to možnost in priložnost, da se lahko tudi izobražujejo, vsaj na dve leti v Šampanji. Predvsem, kot dodaja Klavdija Topolovec Špur, da v domačo klet prinesejo nove ideje, ki jih potem oplemenitijo s tem, kar ponuja domače okolje, domači terroire.
Zgodba se začne v vinogradu
Brez trdne osnove v vinogradu in brez zdravega grozdja, ki gradijo vse linije penin, kot pravi glavna enologinja, enostavno ne gre. Trgatve v Radgonskih goricah potekajo ročno, ravno z namenom, da preprečijo vdor kisika že ob prvem stiku trganja in ohranijo vse temeljne in zdrave lastnosti grozdja, ki v nadaljevanju sestavljajo bogato arhitekturo vin in penin kleti Radgonskih goric.
V terroirju oziroma karakterju Klavdija Topolovec Špur vidi sam izziv in tudi prihodnost, kajti s podnebnimi spremembami se je spremenil predvsem čas trganja grozdja za penine, ki seveda mora biti v svoji tehnološki zrelosti in obsegati vse ostale parametre in ravnovesja, ki jih enologinja v pogovoru tudi temeljito in podrobno opiše. Tukaj se potem gradi tudi distinkcija, katero grozdje bo sestavljajo klasično ali charmat metodo pridelave. Vse polnitve obsegajo skrbno načrtovani izbor grozdja.
Kot pravi sogovornica, vertikalno penine delijo v tri linije, kar so zastavili pred 15 leti. Posebej govorimo o liniji Selection, liniji Klasika in liniji Ciconia. Pridelava iz vinograda se nadaljuje v kleti in na koncu pri končnem proizvodu: "To je pravzaprav skupek vsega tega, kar se odraža v naši kleti in kar lahko ponudimo končnim kupcem." V steklenici je, kot izpostavi sogovornica, mozaik različnih dejavnikov.
Najbolj prodajana blagovna znamka kleti je Srebrna radgonska penina, pridelana po metodi charmat. Izbiramo lahko njena dva osnovna okusa – suho in polsuho. Znova gre za skrbno načrtovani izbor grozdja, obstaja namreč pravilo, katera osnovna vina sestavljajo suho in katera polsuho srebrno radgonsko penino.
Penina nas lahko spremlja ob vseh dogodkih in trenutkih
Ob izteku leta nas spremlja eno temeljno vodilo, in sicer, s katero penino bomo nazdravljali. Hkrati pa smo v pogovoru odprli tudi temo oziroma vprašanje, ali nas penine res spremljajo zgolj ob posebnih trenutkih in doživetjih. Klavdija Topolovec Špur odgovarja: "Da nas penine res spremljajo tako ob lepih kot tudi žalostnih trenutkih, da nas malo dvignejo. Široki nabor penin je namenjen potrošnikom ob različnih priložnostih. Naša linija Selection npr. krajši čas zori na kvasovkah in je predvsem namenjena prodaji v gostinstvu, saj jo lahko kombiniramo k meniju ali pa jo ponudimo kot aperitiv. Naše klasične penine, ki jih lahko dobimo tudi na trgovskih policah, so namenjene širši porabi, recimo za novo leto, kakšno drugo slavje ali pa ob popoldnevu na terasi. Ciconia pa velja za zorjeno, nekoliko bolj zahtevno penino, ki jo kombiniramo k zahtevnejšim menijem, ima daljši pookus in je tudi namenjena, da v njen uživamo ob posebnih priložnostih."
Sogovornica ob tem dodaja, da je izbor penine takšen, kakršno je naše počutje. In to je tudi skrivnost izbora stila in tipa penine za uživanje ali kot poklon za darilo.
Skrivnost dolgoživosti je v ohranjanju tradicije, pridobljenem znanju, nadgradnji in zaupanju
Klavdija Topolovec Špur je v Radgonskih goricah že dobrih 26 let. Tukaj je opravljala svojo prvo prakso in nato ostala. Rast kleti je v vsem tem času spremljala skozi vse korake in najbolj ceni izjemno povezanost, spoštovanje in zaupanje med vsemi zaposlenimi v kleti: "Pri nas je glavna degožirka ženska in točno vem, da če mene v kleti ni, nihče ne bo naredil ničesar, ne da bi me poklical ali počakal name."
Klavdija Topolovec Špur je prepričana, da so ljudje to, kar daje moč blagovni znamki in nadgrajuje njeno širšo prepoznavnost. Ob tem dodaja, da je zgodba Radgonskih goric tako dinamična in iskriva, kakor so penine oziroma vina v kleti.
"Počasi zgodbo nadgrajujemo. Danes vemo, da poleg primarne in sekundarne proizvodnje ključno vlogo igra tudi terciarna oziroma turizem. Danes je ta bolj naravnan na individualne oglede, manj namreč potujemo v skupinah, ker smo večji individualisti. Tudi mlajši potrošniki raje takšne stvari doživljajo s partnerji, družino. To celostno doživetje smo za ta namen tudi razširili, in sicer z obiskom kleti, individualnimi degustacijami, vinskim kolesarjenjem v okolici in celostnim doživetjem, kamor spada kulinarična nadgradnja prav v isti ulici. V bližnji prihodnosti želimo ta del nadgraditi tudi z možnostjo nočitev."
Med doživetja, ki jih ponujajo Radgonske gorice, spada tudi prva penina na svetu, ki je v celoti pridelana v temi, znanstveno je namreč dokazano, kakšne negativne vplive ima svetloba na vina. Ob tem pa tudi obiskovalke in obiskovalci Radgonskih goric lahko doživijo unikatno degustiranje te penine v temi, kjer se čuti okušanja veliko bolje izostrijo, saj, kot pravi tudi sogovornica, nismo obremenjeni z videzom ali drugimi čuti, ki nam običajno ukradejo fokus in pozornost. Glavna enologinja ob tem izpostavlja, da so vino ljudje in da tukaj ne gre zgolj za kozarec vina, ki ga okušamo, ampak doživetje zgodovine, kulture in ljudi, ki ta prostor ustvarjajo.
"Penine niso primerne za staranje"
V kleti Radgonskih goric so prav tako ovrgli vsesplošno prepričanje, staro več kot 30 let, da penine niso primerne za arhiviranje, da se po štirih do petih letih doseže vrhunec in je prav takrat najboljše, da jo popijemo. "Lahko povem, da se določene penine zelo odlično arhivirajo. Zato pa so seveda potrebni določeni pogoji. Spet se vrnemo v vinograd, k osnovi. Penine letnikov 1979 in pa 1977 se odlično arhivirajo. Seveda imajo te penine karakter arhivske penine, ohranjajo pa prijetno svežino, prav tako pa so še vedno prisotni mehurčki, in to zelo svilnati in drobni," pravi Klavdija Topolovec Špur. Enologinja ob tem še izpostavlja, da mora tudi potrošnik to zgodbo dolgoletnega ležanja penin razumeti.
Pri pridelovanju penin ni bližnjic
Glavna enologinja Radgonskih goric, ki ima svoje delo izjemno rada in je tudi z okoljem že od nekdaj tesno povezana, izhaja namreč iz vasi, iz katere izvira radgonska ranina, izpostavlja, da je proces penine delikaten in dolgotrajen. Z vsemi koraki, ki jih v pogovoru tudi podrobno opiše, od trgatve do tega, da je penina postavljena pred potrošnika sam proces traja od tri leta in seveda pri nekaterih peninah še več: "Lahko rečemo, da je vsaka penina unikat, saj gre za individualno fermentacijo v steklenici in vloženega je ogromno ročnega dela." V vsaki steklenici je mozaik, kamenček teh procesov, ki se nekako združi in daje celotno podobo blagovne znamke. Hkrati s tem pa tudi doživetij uživanja v vsakem kozarcu.
Klavdija Topolovec Špur za na konec še dodaja, da so vina in penine predvsem ljudje, da je vsak člen pomemben pri tem nastanku: "Pomembna je tradicija, to znanje, ki smo ga pridobili iz prejšnjih generacij, in nadgradnja v smislu modernizacije. V tem smislu, da pridelujemo penine, ki so všečne potrošniku, kar pomeni, da se ne spremeni metoda, ne spremeni se stil, ampak se ta pristop tehnološko gledano izboljša, kar pomeni, da so penine lahko konkurenčne najbolj znanim svetovnim pridelovalcem in seveda všečne širokemu občinstvu."
To je tudi vodilo, ki ga sama zasleduje v kleti Radgonskih goric. Kot zaključek je glavna enologinja Klavdija Topolovec Špur izdala, da bo novo leto pričakala s penino kleti Radgonske gorice, ni pa razkrila, s katero.
