Na obali Bohinjskega jezera stoji ena najlepših in najbolj prepoznavnih cerkva v Sloveniji – z njo pa je povezana tudi zanimiva anekdota o enem največjih mislecev 20. stoletja.
Cerkvica sv. Janeza Krstnika stoji na vzpetinici ob Bohinjskem jezeru in skupaj s kamnitim mostom predstavlja eno izmed največjih znamenitosti Bohinja. Je zelo pomemben kulturno-zgodovinski spomenik, saj v njej najdemo različne sloge, od romantike do baroka.
Sartre v Stari Fužini
Prav s to našo cerkvico je povezana tudi zelo duhovita anekdota. Ta se je odvila v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v njej pa nastopa nihče drug kot Jean-Paul Sartre (1905–1980), slavni francoski filozof, dramatik, scenarist, pisatelj in literarni kritik ter ena največjih osebnosti prejšnjega stoletja.
V Stari Fužini blizu Bohinjskega jezera je filozof obiskal prijatelja Vladimirja Dedierja, Titovega biografa, ki je imel tam hišo. Z njim je bila tudi filozofinja in partnerica Simone de Beauvoir, trojka pa je za mizo, obloženo s kranjsko klobaso, zaseko in praznimi steklenicami vina, razpravljala o smislu življenja.
Na obisku pri Dedijeru sta se tisto poletje oglasila tudi slovita jugoslovanska igralka Mira Stupica z možem, režiserjem Bojanom Stupico. Mira Stupica je leta 2000 objavila knjigo spominov "Šaka soli" (Pest soli, op.a.), v kateri je popisala svoje nenavadno srečanje z znamenitim Francozom.
Lov za belim hudičem
"Sartre in Dedier sta bila že precej pod gasom", je v knjigi spominov zapisala Stupica, ki ji francoščina ni šla ravno najbolje. Zato se je s Sartrom bolj malo pogovarjala. Kljub temu je ta vztrajal pri pogovoru. Nekje med popivanjem in polomljenimi stavki jo je vprašal: "Ali morda veste, kje je tista cerkvica z belim hudičem?"
Stupica je v trenutku zmedenosti pokimala z glavo, čeprav se ji ni niti sanjalo, o čem govori, se je spominjala kasneje. Zvečer je o tem povprašala hotelskega portirja, a ta še nikoli ni slišal za kaj takega. Nato je naslednje jutro vprašala sobarico, potem še trafikanta pred vhodom hotela, zatem pa kar vse mimoidoče po vrsti. Odgovor pa je bil vedno negativen.
Poldne se je bližalo in igralko je začela grabiti panika, saj sta bila s Sartrom dogovorjena za srečanje, na katerem naj bi mu pokazala to lokalno znamenitost. Iz hude zagate jo je rešil nek bohinjski ribič, ki ji je odgovoril, da se beli hudič nahaja v kapelici bohinjske cerkvice: "Ko vstopite, boste takoj za vrati našli svojega belega hudiča. Morate pa vedeti, da ni bil vedno bel. Revček je obledel zaradi bohinjske vlage in bohinjskega dežja," ji je pomenljivo dejal.
"Cmoknila sem Slovenca, kamen z mojega srca pa je padel v reko. Rešena!" se je v biografiji spominjala že pokojna Stupica.
Francoz na trdih slovenskih tleh
Ob dogovorjeni uri se je cela druščina podala na pot do bohinjske cerkvice. Z žgočega sonca so vstopili v hlad in mrak. "Hudič nas je čakal za vrati. Sartre ga je molče gledal. Bojan in jaz sva šla ven. Ko je Sartre po nekaj minutah stopal iz temne kapelice na bleščeče sonce, pa se je na pragu spotaknil in grdo padel," je opisala dogodek.
Ali je bil okajen ali trezen, ni povedala. Je pa dodala, da sta se z možem zaradi nerodnosti situacije delala, kot da se ni nič zgodilo.
"Nisva hotela prizadeti njegovega dostojanstva ter mu pomagati iskati njegova očala, ki so odletela po zraku. Pustila sva, da se je ta majhen velik človek sam izvlekel iz zoprne situacije, medtem ko sva midva ves čas gledala na bele vrhove mogočnega Triglava," je srečanje in duhovito anekdoto zaključila ena najbolj izjemnih igralk v nekdanji Jugoslaviji.
