Med alpskimi vrhovi in smaragdno Sočo že več kot stoletje vijuga železniška proga, ki navdušuje predvsem tuje obiskovalce.
Bohinjska proga, nekoč strateška žila Avstro-Ogrskega imperija, je danes ena najbolj slikovitih železniških poti v Evropi. Letos praznuje že svoj 120. rojstni dan.
Povezava med srednjo Evropo in morjem
Za Goriško je bil 19. julij 1906 velik dan, saj je po novozgrajeni železniški progi po Soški dolini pripeljal prvi vlak. Na njem je poleg ostalih gostov sedel tudi tedanji prestolonaslednik Avstro-Ogrske monarhije Franc Ferdinand. Zaradi napetosti med Avstro-Ogrsko in Italijo je bila Bohinjsko-Goriška proga zgrajena kot vojaški objekt.
Bohinjska proga je 144 kilometrov dolg del sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga-Jesenice-Gorica-Trst. Vključuje tako 89 kilometrov dolg del med Jesenicami in Gorico kot tudi 55 kilometrov dolgo t.i. Kraško progo med Gorico in Trstom. Zgrajena je bila med letoma 1900 in 1906 kot povezava srednje Evrope z Jadranskim morjem.
Ključna povezava
"V času, ko je bila Bohinjska proga grajena, to je bilo na začetku 20. stoletja, je bila ta proga ključna povezava pristanišča v Trstu in z avstrijskim, bavarskim in češkim industrijskim zaledjem. Ker je potekala v neposredni bližini italijanske meje, je morala biti grajena po določenih načinih, ki so upoštevali bližino meje," je povedal dober poznavalec Bohinjske proge in mostov na njej Gorazd Humar.
Proga je bila speljana po zaščitenih ozkih alpskih dolinah, da je italijansko topništvo ne bi moglo doseči. "Napetosti med Italijo in Avstro-Ogrsko so bile že takrat zelo velike, zato je bila proga grajena kot vojaški objekt z utrdbami na vseh mostovih, na vseh železniških postajah vojaške razkladalne rampe, tako da je imela poleg industrijskega tudi vojaški značaj," je še dejal Humar.
Od strateške žile do turistične atrakcije
Pripravljalna in gradbena dela na Bohinjski progi so se začela leta 1900, gradnja pa je bila zaključena leta 1906. Zahtevnost del so predstavljali tudi objekti na progi, predori in mostovi v soteskah rek Save Bohinjke, Bače in Soče, pa tudi številni nasipi in useki. Najdaljši predor je Bohinjski predor skozi Črno prst pod Koblo v dolino Bače in naprej proti Goriški, meri več kot šest kilometrov.
Del proge je tudi še vedno največji železniški kamniti most na svetu, most čez Sočo pri Solkanu, v dolžini skoraj 220 metrov. Njegov kamniti lok se razteza v razponu 85 metrov. Solkanski viadukt je eden od 65 mostov in viaduktov na progi.
Med znamenitostmi je tudi viadukt Idrijca, ki je z 258 metri najdaljši viadukt na celotni progi. Kot navaja Tolminski muzej na svoji spletni strani, so na obeh straneh viadukta že v času gradnje zgradili trdnjavi, ki pričata o pomembni takratni vojaški funkciji Bohinjske proge.
"Glede na to, da je bila proga grajena po ozkih alpskih dolinah, je bila to takrat najbolj zahtevna alpska proga v celotnem sistemu alpskih železnic. Ker je potekala po ozkih dolinah, je imela tudi velike krivine in velike vzpone, ki pa za današnje razmere nikakor niso več primerni. In to je njena šibka točka, kajti danes vlaki dosegajo hitrosti do 160 kilometrov na uro, za kar pa proge, kot je Bohinjska, niso več primerne," je tudi poudaril Humar.
120. obletnica
Pred dvajsetimi leti so praznovanje stote obletnice Bohinjske proge zaznamovali z več različnimi dogodki. Tudi letos se bodo zagotovo spomnili častitljive obletnice, kaj bodo pripravili, pa Matjaž Marušič iz Konzorcija za Bohinjsko progo še ni vedel.
"Trenutno kakšnih konkretnih dogodkov še ne morem obljubiti, zagotovo pa se bo to leto kaj dogajalo. V pripravi je projekt, ki bo usmerjen bolj v turistično valorizacijo proge, da bi turistične tokove nekoliko preusmerili na trajnostne načine mobilnosti," je povedal Marušič.
Kot je še dejal, bo imela Bohinjska proga vedno svoje čare, vprašanje pa je samo, kako zanje skrbimo. Trenutno so v načrtu kar velike posodobitve obstoječe proge, a se začetek obnovitvenih del zamika. Zaradi revizij je tako nadgradnja proge na odsekih Bled Jezero-Bohinjska Bela in Bohinjska Bela-Nomenj izpadla iz financiranja v okviru načrta za okrevanje, zato bo zanjo treba najti nov finančni vir. "Kdaj bodo načrti uresničeni, tako žal ni mogoče reči. A kar se trenutno projektira, se projektira na tak način, da bo tudi arhitekturna in kulturna dediščina proge v glavnem ohranjena," je še povedal Marušič.
