Dilema na letalih: kaj storiti, ko en potnik zasede več kot en sedež?
Potovanje z javnim prevozom, kamor spadajo tudi letala, neizogibno pomeni določeno mero prilagajanja. Na forumu Reddit se je nedavno razvila razgreta razprava, potem ko je uporabnica opisala neprijetno izkušnjo na letu, kjer sta dve močno prekomerno težki potnici po njenem mnenju ovirali druge potnike.
V svojem zapisu je poudarila, da nima nič proti debelim ljudem, a da bi letalske družbe morale najti pravičnejšo rešitev – bodisi z večjimi sedeži bodisi z obveznim doplačilom za tiste, ki zasedejo več prostora.
To je njen zapis v celoti:
"Naj takoj pojasnim: ne sovražim niti se ne norčujem iz morbidno debelih ljudi. Mislim, da imajo že sami dovolj težav, zato prosim za malo sočutja. Pogosto potujem z letalom in do zdaj nisem videla veliko primerov, ko bi zelo debeli ljudje (nad 150 kg) potovali z njimi, večinoma sem slišala le izkušnje drugih. No, danes pa sem sama videla dve morbidno debeli Nemki, ki sta potovali skupaj. Nista kupili sedežev druga ob drugi, temveč v isti vrsti – obe sta sedeli na sredinskih sedežih.
V letalih je prostora vedno manj in jaz kot oseba povprečne višine in teže imam že sama komaj kaj prostora, a danes sem gledala ljudi, ki so sedeli ob njiju, in si mislila: kako bodo zdržali dve uri leta? Komaj so dihali, tisti ob oknu so bili dobesedno prilepljeni nanj, tisti ob prehodu pa so se morali nagibati proti prehodu, da bi sploh lahko udobno sedeli, tako da so jih zadevali vozički s pijačo.
Kaj mislite: bi bilo treba takšnim osebam, ki nehote motijo udobje drugih potnikov, zaračunati dodatno letalsko karto – ali pa bi morale letalske družbe uvesti posebne sedeže za takšne potnike?"
Morda vas zanima tudi:
- Unicef z dramatičnim opozorilom: ta globalna kriza dobiva novo, srhljivo podobo (ubogi otroci!)
- Pozabite na indeks telesne mase, indikator debelosti je po novem ...
"Če se zažiraš v sedež nekoga drugega, ga plačaj"
Čeprav številni "plus-size" vplivneži poudarjajo, da je to, da so sedeži na letalih preozki, diskriminacija prekomerno težkih oseb, pa so se sodelujoči na forumu večinoma strinjali, da dokler so mesta na letalu takšna, kot so, pač ni druge, kot da ljudje, ki vedo, da normalen sedež ni dovolj velik zanje, kupijo dve karti.
"Enostavno, če se ne moreš stlačiti v sedež običajnih dimenzij, več kot očitno potrebuješ več kot en sedež. Enako kot s kovčkom, kjer doplačaš, če je težji ali večji. Imam teto, ki je precej široka gospa, ima pa tudi določene bolezni in težave z nogami. Kadarkoli je šla kam z avtobusom, je kupila dve karti. Zaveda se svoje teže in okoli tega ne dela nobene drame. Danes pa je tako, da bog ne daj, da nekemu ogromnemu človeku rečeš, da je debel, takoj je to 'body shaming'. Pa prosim lepo, poglej se," je zapisala neka uporabnica.
Druga je dodala: "Res obožujem trend med tujimi vplivneži, ki se pritožujejo, da so sedeži na letalu preozki. Ne govorimo o malo pretežkih ali debelih ljudeh, ampak ekstremno debelih, takih, ki res zavzamejo sedež in pol. Normalno, da bi morala taka oseba plačati dva sedeža, ker ni normalno, da se zažira v sedež, ki ga je plačal nekdo drug."
Nekateri so delili tudi svoje neprijetne izkušnje. "Lansko leto sem samo dve uri sedela zraven morbidno debelega moškega in skoraj se mi je zmešalo. Let je bil ob šestih zjutraj, celo noč nisem spala, upala sem, da mi bo uspelo spati vsaj ti dve uri, ampak on se je razširil na moj sedež, me stiskal in mi ob tem še hrkal na uho. Ne vem, kdaj mi je bilo nazadnje tako neugodno in neudobno med letom."
Čeprav se je večina na to vprašanje odzvala precej afektirano, pa je bržkone najbolj smiseln komentar uporabnice, ki je na temo poskusila pogledati z objektivne plati.
"Ko kupujemo karte, bi morale biti povsod navedene dimenzije sedeža, tako kot pri kupovanju oblek na spletu. Na ta način bi točno vedeli, ali nam sedež ustreza in če bi kupili premalo prostora, je to čisto na nas. Ne zdi pa se mi v redu, da se napada predebele osebe, ker so prevozniki krivi, da smo 'zgužvani' kot sardele. Niti suhim ni prijetno, ko na dolgih letih ne morejo niti malo spustiti sedeža, ker to že vpliva na prostor osebe za njimi. Ljudje so povsod živčni, ker ni prostora ... to zame nima smisla."
Razprava je tako znova odprla občutljivo temo medosebnih meja v javnem prostoru: kje se konča pravica posameznika do telesne svobode in začne pravica drugega do udobja? Kot se pogosto pokaže pri spletnih polemikah, so odgovori manj sočutni, kot bi si želeli – a razprave, kot je ta, vsaj razkrivajo, kako se družba še vedno spoprijema z vprašanjem telesa, prostora in empatije.
