K. Ž. | 8. 1. 2024, 07:00
To so destinacije, kamor v letu 2024 ne potujte!
Benetke, Atene ali gora Fudži na Japonskem – to je le majhen izbor počitniških destinacij, kamor, sodeč po Fodorjevem turističnem vodniku, ne bi smeli potovati. In kaj je razlog za to? Turisti tam vse bolj ogrožajo infrastrukturo in okolje.
Seznam destinacij, ki jih ne bi smeli obiskovati, vključuje kraje, na katere turizem negativno vpliva. Pri tem so v zakup vzeli prekomerni turizem, onesnaževanje ter kakovost in oskrbo z vodo. Prekomerni turizem je stanje, v katerem množica turistov negativno vpliva na infrastrukturo ter okolje. Turisti običajno proizvedejo velike količine smeti in s tem onesnažujejo okolje. Področje kakovosti in oskrbe z vodo se ukvarja s povečanim povpraševanjem po vodi na destinaciji in s posledičnim vplivom na kakovost vode.
Destinacije, ki jih ne bi smeli obiskati
Atene, Grčija
Atene so izjemno priljubljene pri turistih, število obiskovalcev pa še naprej narašča, zaradi česar prekomerni turizem negativno vpliva na mesto in njegovo okolico. Leta 2022 je bilo tako v Atenah 760 križark, več kot kadarkoli prej. Prav tako turisti povzročajo velike gneče na turističnih znamenitostih, poroča portal Travelbook.
Tako ima več znamenitosti, kot je Akropola, različne poškodbe na spomenikih ter tudi na tleh. Prav tako je zaradi množičnega turista veliko škode na zgodovinskih tleh, nekateri arheološki artefakti pa so bili izgubljeni.
V boju proti prekomernem turizmu so oblasti uvedle nov vstopni sistem v Akropolo, ki dovoljuje le 20.000 obiskovalcev na dan. Prav tako si zaradi kopice turistov prebivalci v okoliških četrtih Aten ne morejo več privoščiti visokih življenjskih stroškov, saj so se najemnine izjemno podražile.
Benetke, Italija
Prekomerni turizem že dlje časa negativno vpliva na mesto. Tako se v mestu pritožujejo nad onesnaženim zrakom, hrupom, odpadki in škodo na infrastrukturi. Ravno zaradi tega je mesto zdaj sprejelo ukrepe, s katerimi želijo zmanjšati številko obiskovalcev. Eden izmed takšnih ukrepov je vstopna taksa v mesto.
Gora Fudži, Japonska
Gora Fudži že vrsto let privablja številne romarje, tako je postala priljubljena turistična destinacija in število obiskovalcev nenehno narašča. A vendar se obiskovalci ne zavedajo tveganj in posledic vzpona na goro Fudži. Zaradi velike množice ljudi je namreč tveganje za nesreče povečano.
Prav tako pa na gori turisti pustijo velike količine smeti, ki jih nato očistijo prostovoljci. Oblasti so se želele rešiti teh težav z uvedbo prostovoljne pristojbine za sodelovanje in omejitvijo števila pohodnikov, a vendar ukrepi niso prinesli želenih rezultatov.
Množica turistov na gori Fudži.
Ganges, Indija
Ganges je najdaljša reka v Indiji in velja za eno najsvetejših rek na svetu. Med drugim pa je tudi priljubljena popotniška destinacija, ki se sooča s številnimi okoljskimi težavami, še poroča omenjeni portal. Reko namreč onesnažujejo odplake iz mest in vasi, verski običaji ter turizem. Turisti za seboj puščajo smeti, hrup križark pa ogroža morsko življenje.
Zaliv Ha Long, Vietnam
Zaliv Ha Long je znan po kraških apnenčastih pečinah in je izjemno priljubljena postojanka križark. Število turistov se je močno povečalo, sodeč po podatkih Fodorjevega turističnega vodnika, je leta 2022 zaliv obiskalo sedem milijonov ljudi, leto kasneje pa osem in pol. Zaradi večjega števila turistov pa prihaja tudi do večje količine smeti, saj turisti na križarkah smeti mečejo kar v vodo. Prav tako je v vodi precej olja in masti. Zaliv se tudi spopada s prekomernim ribolovom in s tem povezanim uničenjem ekosistema.
View this post on Instagram
Koh Samui, Tajska
Koh Samui je otok, ki se že skoraj leto dni spopada z vse večjim pomanjkanjem vode. Vzrok težave naj bi izviral iz več dejavnikov, med drugim naj bi na pomanjkanje vplivala nenavadno nizka količina padavin lansko leto. Zaradi tega so naravni vodni viri precej upadli. Obenem stanje poslabša tudi visoka poraba vode v hotelih in restavracijah.
Pomanjkanje vode tako posledično vodi v racionalizacijo oskrbe, naraščujoče stroške za pitno vodo in znatne motnje v kmetijstvu zaradi neustreznega namakanja.
View this post on Instagram
Puščava Atacama, Čile
Puščavo Atacama ogroža industrija hitre mode. Po podatkih turističnega vodnika Čile vsako leto uvozi 60.000 ton rabljenih oblačil, od katerih jih je do 85 odstotkov odloženih na odlagališčih v puščavi. To odlagališče je tako veliko, da se ga lahko vidi tudi iz vesolja. Odvržena oblačila so izdelana iz mešanice različnih materialov, ki se ne razgradijo. Poleg tega pa so pogosto obdelana s kemikalijami, ki se izpirajo v tla. Odlagališče vsako leto zažgejo, pri čemer se v zrak sproščajo strupene spojine, ki ogrožajo zdravje divjadi in lokalnih prebivalcev.
Kup smeti v puščavi Atacama.
Jezero Superior, ZDA
Jezero Superior velja za največje sladkovodno jezero na svetu in se sooča s številnimi grožnjami. Še posebej skrb vzbujajoča je prekomerni ribolov, ki najbolj prizadene avtohtone prebivalce. Prav tako invazivne vrste, kot so morske lampuge in zebraste školjke, ogrožajo domorodne populacije rib in ekosistem. Zaradi podnebnih sprememb pa v vodi cvetijo alge, kar lahko posledično vpliva na kakovost vode in predstavlja tveganje za zdravje ljudi in živali.
View this post on Instagram
Gorovje San Gabriel, ZDA
San Gabriel je priljubljena točka za pohodnike, gorske kolesarje in smučarje. Vendar turizem in pomanjkanje okoljske ozaveščenosti pri obiskovalcih povzročata težave, kot so prekomerni odpadki ter motnje habitata avtohtonih živalskih in rastlinskih vrt. Prav tako se tam soočajo z vandalizmom.
Los Angeles z gorovjem San Gabriel v ozadju.
Nacionalna služba za gozdove nima veliko nadzora, saj ima omejena sredstva, zaradi česar težko preprečijo in popravijo škodo, ki jo povzročijo obiskovalci.
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del
