Lepo je priti na Dunaj in videti Plečnika, Cankarja in Janšo

Cesarski Dunaj je bil dolga stoletja, do jeseni 1918, prestolnica skoraj vseh Slovencev. Od največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, velikega pisatelja Ivana Cankarja do najvplivnejše osebnosti v slovenski arhitekturi Jožeta Plečnika, tu so se izobraževali in ustvarjali najbolj priznani slovenski umetniki in kulturniki. 

Metropola elegance, zgodovine in navdiha

Mnogi Slovenci so tu iskali in tudi našli navdih, se napajali z duhom časa, izkušnja življenja na Dunaju pa je neredko odsevala v njihovem pogledu na svet. Tudi za Ivano Kobilco, eno največjih imen slovenskega slikarstva, je bilo prav navdušenje nad Dunajem ključno za to, da je sklenila postati slikarka. Dramatik in pisatelj Slavko Grum ter avtor drame Dogodek v mestu Gogi — ta še danes velja za najbolj znano in groteskno "mesto" slovenske dramske zapuščine — je v času študija medicine na Dunaju ustvaril nekatera svoja dela, na katera je vplivala tudi Freudova psihoanaliza. Pri še danes obstoječem vinotoču in pivnici 10-er Marie v 16. dunajskem okraju Ottakring, kamor je rad zahajal tudi Cankar, pa je nastala njegova črtica Pri deseti Mariji.

Pred tem je Slovenec Anton Janša, začetnik modernega čebelarstva, na Dunaju nastopil kot prvi učitelj čebelarstva v Evropi ter gorenjski način čebelarjenja razširil po vsem takratnem cesarstvu. Dunajske ustanove hranijo tudi pomembne knjižne in druge dokumente slovenskih avtorjev, med drugim Trubarjeva Abecednik in Katekizem, ki sta vplivala na razvoj slovenščine, ter številna znanstvena dela in umetnine različnih umetnikov. 

Slovenski dom in hotel

Večini slovenskih študentov na Dunaju je bilo že od nekdaj skupno tudi to, da so se radi srečevali v znamenitih dunajskih kavarnah, kjer so pogovori tekli o politiki, umetnosti in o dogajanju v rodni deželi. Po letu 1966 je njihovo zbirališče postal tudi Korotan - slovenski študentski in kulturni dom, ki je bil zgrajen na pobudo patra Ivana Tomažiča. Ta se je še kako dobro zavedal, da mnogi med njimi tu živijo v težkih razmerah, lasten študentski dom na Dunaju pa bi jim še kako olajšal bivanjske muke in obenem poglobil vez s slovenstvom v tujem svetu. Po letu 1995, ko je bil dom prenovljen, so uvedli še hotelsko dejavnost. Korotan tako danes ni več le dom za slovenske študente, ampak hotel, v katerem med svojim obiskom Dunaja prenočujejo turisti iz vsega sveta.

Hotel in hiša slovenske kulture Korotan je leta 2009 iz rok Celovške Mohorjeve družbe kupila Republika Slovenija. V njem se srečujejo tudi dunajski Slovenci, ki sem pridejo na prireditve, se družit in brat knjige v slovenskem jeziku.

Spominske sobe

V Korotanu je 60 sob, približno polovica jih je še vedno namenjena slovenskim študentom, polovica pa gostom (rezervacijo lahko naredite tudi prek Bookinga). Hotelske sobe so opremljene kot spominske sobe znanih Slovencev in Slovenk, ki so nekoč bivali in ustvarjali v avstrijski prestolnici. Na recepciji govorijo slovensko, zjutraj pa je na voljo samopostrežni zajtrk. Prenočili smo v Plečnikovi spominski sobi, a da ne bo pomote - ne gre za sobo, v kateri naj bi nekoč bival naš arhitekt. Hotelska soba v Korotanu je spomin na mojstra Plečnika in njegova dunajska leta, mladi Plečnik se gostom nasmiha s fotografij na stenah, na ogled pa so tudi skice njegovih dunajskih projektov.

Za tiste, ki prihajamo iz Slovenije, bo sprehod po hotelskem hodniku sredi Dunaja še bolj okrepil veselje, saj je ob vsakih vratih nekaj "slovenskega": Prešernova pesnitev, Cankar in njegovi košati brki, čebelar Anton Janša s kranjskim klobukom na glavi, pa tudi lipicanci, ki jih imajo Avstrijci za svoje, so tu. Na hotelskih stenah so številne fotografije, citati in biografije naših znanih rojakov in rojakinj, ki so zaznamovali in bogatili slovenski in tukajšnji kulturni prostor.

Hotel Korotan se nahaja v mirni stranski ulici Albertgasse v dunajskem predelu Josefstadt, v osmem mestnem okraju. Njegova lokacija je za obiskovalca Dunaja, sploh če ta prihaja samo za krajši čas, zares idealna. Je namreč zelo blizu samega središča in tudi glavne dunajske nakupovalne ulice Mariahilfer Strasse. Soseska Josefstadt je zelo urejena, trendovska in slovi po dobrih restavracijah. Za ljubitelje kulture je tu gledališče Theater in der Josefstadt iz leta 1822, ljubitelji glasbe pa lahko zavijejo v bližnji Rhiz ali Chelsea. Nam pa bo v trajnem spominu ostal obisk restavracije Avalon v bližini Korotana, ki nas je očarala s svojim pridihom nostalgičnega kavarniškega vzdušja in preprosti, a izjemni hrani.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord