Na teh idiličnih, med Slovenci priljubljenih otokih imajo vsega dovolj: "Ceste prepolne, smeti vsepovsod, zaradi turistov pa ..."

Grčija je napovedala nove ukrepe za zajezitev množičnega turizma, ki vse bolj obremenjuje priljubljene počitniške destinacije, kot sta otoka Santorini in Mikonos. Med glavnimi spremembami je uvedba turistične takse v višini 20 evrov za potnike na križarkah, ki obiščejo te otoke v času največje poletne sezone. S tem ukrepom naj bi oblasti zmanjšale pritisk na okolje in infrastrukturo, ki ju množični turizem močno obremenjuje.

Grška vlada poleg uvedbe takse načrtuje tudi omejitev števila križark, ki lahko dnevno pristanejo na otokih, ter pripravo novih pravil za zaščito okolja in reševanje težav z oskrbo z vodo. Premier Kiriakos Micotakis je poudaril, da Grčija nima strukturnega problema z množičnim turizmom, temveč se ta pojavlja le na določenih destinacijah ob določenih obdobjih leta. "Križarjenja so močno obremenila Santorini in Mikonos, zato uvajamo ukrepe, ki bodo pomagali obvladovati to težavo," je pojasnil Micotakis.

Del prihodkov iz turistične takse bo namenjen lokalnim skupnostim za izboljšanje infrastrukture, ki je ključna za trajnostni razvoj turizma. Grčija se močno opira na turizem, ki ostaja glavni motor gospodarstva. Država se še vedno pobira po desetletje dolgi finančni krizi, ki je za četrtino zmanjšala njeno gospodarsko moč.

Množični turizem ogroža priljubljene destinacije

V preteklem letu je Grčijo obiskalo rekordnih 32,7 milijona turistov, kar je preseglo vse prejšnje dosežke. Vendar pa so zaradi množičnega turizma nekatere destinacije, kot je Santorini, postale prekomerno obremenjene. Leta 2023 je na otok priplulo kar 800 križark z 1,3 milijona potnikov, kar predstavlja izjemno obremenitev za otok, kjer živi le nekaj tisoč prebivalcev.

Eden izmed ključnih ukrepov, ki jih grške oblasti načrtujejo, je tudi začasna ustavitev gradbenih dovoljenj za hotele in počitniške namestitve v območju kaldere (ogromna, delno potopljena vulkanska kotanja, ki je nastala po eksplozivnem izbruhu vulkana pred približno 3600 leti) na Santoriniju, kjer horde turistov pogosto prihajajo po fotografije slovitih sončnih zahodov. Posnetki iz slikovitega otoka prikazujejo stotine turistov, ki se borijo za najboljšo lokacijo za selfije, medtem ko čakajo v ozkih ulicah, kjer je prej potrebna pot zdaj daljša kot 20 minut zaradi množic.

Lokalni prebivalci in okolje na udaru

Prebivalci Santorinija so vse bolj zaskrbljeni zaradi negativnih posledic množičnega turizma, ki ne vpliva le na njihove vsakdanje življenje, temveč tudi na okolje. "Preveč ljudi prihaja na Santorini, za sabo pa puščajo smeti. Za nas, ki tukaj živimo, je zelo težko. Ceste so prepolne, promet pa se je močno poslabšal; vse to škoduje okolju, cene pa so šle v nebo, kar je za domačine nevzdržno," je za iNews povedal 28-letni lokalni prebivalec Onur Kilic.

Zaradi rastočih težav so domačini in okoljevarstveniki že večkrat protestirali in zahtevali omejitve turizma, podobno kot v drugih evropskih turističnih središčih, vključno s Španijo. Množični turizem, čeprav ključen za gospodarsko rast, prinaša tudi številne izzive, med katerimi so okoljska škoda, naraščajoči stroški življenjskih potrebščin in preobremenjenost lokalne infrastrukture.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del