Arheologi so naleteli na osupljivo odkritje, ki postavlja pod vprašaj dosedanje predstave o naselitvi Evrope.
Prve sledi naselitve v kraju Halštat v današnji Avstriji, ki je znan po rudarjenju soli, so približno 500 let starejše, kot so domnevali sprva. Arheologi iz Prirodoslovnega muzeja na Dunaju so med zadnjimi izkopavanji odkrili rezila, živalske kosti in keramiko, ki segajo približno 7000 do 7500 let v preteklost.
Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, številne najdbe kažejo, da so prvi evropski kmetje in živinorejci že takrat napredovali čez reke globoko v regijo Salzkammergut do Halštata. Raziskovalci trenutno domnevajo, da so znanje o slanih kamninah na tem območju pridobili z opazovanjem živali, ki so iskale slane izvire, je na javni predstavitvi artefaktov povedal vodja izkopavanj Gerald Raab.
Arheologi so odkrili tisočletja stare najdbe na globini približno treh metrov in površini le nekaj kvadratnih metrov. Analiza najdb se sicer šele začenja, je še pojasnil Raab.
Po Halštatu so poimenovali kulturo v Evropi v obdobju od leta 800 do leta 450 pr.n.št. Kraj velja za pomembno arheološko točko, na kateri dunajski Prirodoslovni muzej izvaja raziskave že več kot 100 let.
Pokrajino ob Halštatskem jezeru vsako leto obišče več kot milijon turistov, a razlog za obisk se ne skriva toliko v njenem arheološkem pomenu kot v slikoviti kulisi, ki je znana iz televizijskih serij.
