250 let star most občasno celo znova "priplava" na površje.
Globoko v zelenem gorskem svetu Gorskega kotarja leži eno najbolj slikovitih, a hkrati skrivnostnih jezer na Hrvaškem. Le malokdo ve, da pod mirno jezersko gladino, kjer se poleti namaka veliko kopalcev, ležijo temelji nekdanjega naselja. To je izginilo, ko so sredi 20. stoletja zgradili jez in ustvarili umetno jezero.
Lokvarsko jezero
Jezero na prvi pogled deluje kot popoln kraj za izlet: mirna vodna gladina, goste gozdne kulise in dolga sprehajalna pot, ki vodi okrog njega. A pod površjem se skriva presenetljiva zgodba, saj se v jezeru nahajajo potopljene hiše, ostanki nekdanjega naselja, pa tudi skoraj 200 let star kamniti Carev oziroma Cesarski most. Ta je bil nekoč pomemben del zgodovinske prometnice, danes pa na površje pokuka le občasno, ko se gladina vode dovolj zniža.
Lokvarsko jezero v dolžino meri približno dva kilometra in pol, okoli njega vodi približno 17 kilometrov dolga krožna pot, po kateri se sprehajajo izletniki, kolesarji in ljubitelji narave.
Cesarski most je bil zgrajen v čast Franca I. v začetku 19. stoletja kot del znamenite ceste Lujzijana. Ta je povezovala Karlovac in Rijeko, med letoma 1803 in 1811 je bila to ena najnaprednejših prometnic v takratni Habsburški monarhiji. Cesta je bila zgrajena po standardih, ki presenetljivo spominjajo na sodobne: blag naklon, dovolj velika širina in zasnova, ki je omogočala promet skozi vse leto, tudi v zahtevnem gorskem okolju, piše hrvaška spletna stran o potovanjih in turizmu Putni kufer.
Ko je voda prekrila dolino
Sredi 20. stoletja je območje doživelo veliko spremembo. Zaradi potrebe po hidroenergiji so med letoma 1952 in 1955 zgradili jez in ustvarili umetno jezero. Tako je nastalo današnje Lokvarsko jezero, ki se danes zdi kot naravni del pokrajine, čeprav je v resnici rezultat velikih gradbenih del. Pri projektu je sodelovalo več kot 25.000 mladih prostovoljcev, zato je jezero nekoč nosilo tudi ime Omladinsko jezero.
View this post on Instagram
Z gradnjo jezu je bila potopljena celotna dolina, hiše, del stare ceste Lujzijane in tudi kamniti most. A čeprav je že več kot pol stoletja pod vodo, je Cesarjev most presenetljivo dobro ohranjen. Njegovi kamniti loki so še vedno jasno vidni, ko se gladina jezera spusti. To se običajno zgodi ob daljših sušnih obdobjih ali ob posebnih vzdrževalnih delih, ko nivo vode pade dovolj nizko, da most ponovno pokuka iz vode.
Lujzijana, Lujzinska cesta, tudi Via Ludovicea, je veljala za eno najlepših cest Avstro-Ogrske. Cesarica vseh cest so ji rekli. Ime je dobila po Mariji Luizi, hčeri cesarja Franca I., drugi ženi Napoleona Bonaparta.
