Potrebovali bi 20.600 let, da bi uredili zadevo, za katero so na Hrvaškem krivi tudi Slovenci!
Državljanska pobuda iz Premanture je v hrvaški javnosti dvignila ogromno prahu z ostrim dopisom, v katerem opozarja na katastrofalne razsežnosti nelegalne gradnje na Hrvaškem. Po njihovih podatkih naj bi bilo v državi že več kot 600.000 primerov črnih gradenj, v zadnjih 33 letih pa naj bi bilo porušenih le 949 objektov. "Če bi hoteli odstraniti vse, bi potrebovali 20.600 let!" opozarjajo.
Znesek, ki ga državljani navajajo kot letno izgubo zaradi neizdanih računov, neplačanega davka in kršitev zakonodaje, znaša kar 6,5 milijarde evrov. In to zgolj v času mandatov vlade premierja Andreja Plenkovića. "Kaznivo dejanje brez posledic" naj bi bilo v tem času v senci političnih vezi in sistemske korupcije, pišejo člani pobude. Ob tem pozivajo k neposredni odgovornosti tako vlade kot predsednika in hrvaškega sabora.
Najbolj pereč primer naj bi bila Istra, kjer ocenjujejo, da obstaja več kot 50.000 črnih gradenj, zgrajenih na zaščitenih območjih – ob morju, v gozdovih in na kmetijskih zemljiščih. Številne so brez naslova, brez infrastrukture, brez davčne številke, a z velikimi dobički od oddajanja v turizmu.
V dopisu so posebej kritični do neodzivnosti oblasti in tožilstva, ki naj bi kazenske ovadbe pometali pod preprogo. "Podali smo prijave," naj bi bil najpogostejši odgovor županov in županj, kar pa, kot pišejo, nima nikakršnega učinka – podobno kot sporočilo v steklenici vrženo v morje.
Na koncu citirajo še člen 212 kazenskega zakonika, ki predvideva zaporno kazen za vsakogar, ki gradi na zaščitenem območju – a vprašanje, ki ga zastavljajo, je jasno: zakaj se zakon ne izvaja?
"Po aretaciji petih Hrvatov, petih Slovencev in petih Avstrijcev bi se množice turistov razbežale z naše obale, mnogi pa bi tudi sami porušili svoja kazniva dejanja. Ilegalna gradnja, sicer nepoznan pojem v razvitem delu Evrope, bi se zelo hitro za vedno ustavila. Republika Hrvaška ne izvaja svojega kazenskega zakonika, kar je prav tako nepoznano v razvitih državah," so zapisali v dopisu.
Pobuda "Premantura" zato poziva k odločnemu ukrepanju pred novo poletno sezono, saj menijo, da se bo v nasprotnem primeru tudi leto 2025 končalo s še eno milijardno izgubo in še več zavoženimi metri hrvaške obale.
