Hrvaška letos beleži rekordno turistično sezono, a vprašanje prihodnosti njenega turizma ostaja odprto.
Več kot tretjina Hrvatov si želi kombinacijo množičnega in elitnega turizma, je pokazala nova javnomnenjska raziskava. Slaba četrtina se jih nagiba k množičnemu, slaba petina pa k elitnemu turizmu, pri čemer množični turizem povezujejo zlasti z večjim zaslužkom in gnečo, elitni pa z bogatejšimi gosti, a manj delovnimi mesti.
Hrvaški turizem letos beleži rekordne rezultate pri obisku in potrošnji, pristojni pa opozarjajo, da mora biti Hrvaška cenovno konkurenčnejša. Država se namreč zaradi vse dražjih storitev v turizmu vse bolj sooča s kritikami, da za dopustnike postaja predraga turistična destinacija.
Ali si državljani želijo, da bi Hrvaška postala država za elitne goste, je raziskovala tudi javnomnenjska anketa hrvaške javne radiotelevizije HRT HRjeting, ki so jo izvedli med 15. in 18. septembrom na vzorcu tisoč anketirancev.
Med prednostmi množičnega turizma so anketiranci navedli več gostov, večjo potrošnjo in zaslužek, možnost za več delovnih mest, večje prihodke lokalnih skupnosti in prebivalcev ter večjo promocijo Hrvaške v svetu.
Med slabostmi so izpostavili preveč gostov in gnečo na cestah, v trgovinah in mestih, onesnaženje okolja in uničevanje naravnih virov, preobremenitev infrastrukture, manjšo kakovost življenja domačinov in uničevanje kulturne dediščine.
Prednosti elitnega turizma so po mnenju vprašanih gosti z večjo kupno močjo, ki trošijo več, večji prihodki ob manjšem številu turistov in manjša gneča. Pozitivne plati vidijo tudi v manjšem pritisku na infrastrukturo in manjšem onesnaževanju okolja ter v razvoju luksuznih vsebin, kot so marine, hoteli in restavracije.
Med slabostmi elitnega turizma so vprašani navedli predvsem zvišanje cen, ogrožanje malih najemodajalcev in manj delovnih mest. Slabosti vidijo tudi v manjšem številu gostov in manjših prihodkih od turizma.
Hrvaško je v prvih osmih mesecih letos obiskalo več kot 17 milijonov gostov, ki so ustvarili skoraj 90 milijonov nočitev.
