Sredi odprtega morja, daleč od ustaljenih plovnih poti, iz modrine Jadrana štrli gola skala.
Nekateri v njej vidijo morsko plavut, drugi jadro, tretji trikotnik. Številni ji pravijo kar "črna piramida". To je otok Jabuka, eden najbolj skrivnostnih in nedostopnih otokov na Hrvaškem, za katerega ne ve niti večina Hrvatov.
Vulkanski osamelec sredi najglobljega dela Jadrana
Jabuka je skupaj z otokom Brusnik eden od le dveh vulkanskih otokov na Hrvaškem. Nahaja se približno 70 kilometrov od Visa, sredi najglobljega morskega območja Jadrana, kjer globina doseže kar 260 metrov. Na otoku je skoraj nemogoče pristati, obdajajo ga globoko morje, močni vetrovi in visoki valovi. Njegova pobočja so strma in brutalno gola, brez naravnega zavetja ali sladkovodnih virov. Prav zato otok nikoli ni bil naseljen.
Kljub skromnim meram se otok dviga do 96 metrov nad morjem, zato v jasnih dneh dominira nad obzorjem in je viden z velike razdalje.
Čeprav po površini sodi med najmanjše hrvaške otoke, Jabuka zaradi svoje višine in osamljenosti deluje mogočno. Iz temne globine morja se dviga kot črna piramida, obdana z valovi in vetrovi, daleč od turističnega vrveža.
Dolga zgodovina
Jabuka je bila pomorščakom znana že v srednjem veku. Prvič je bila zabeležena na beneških zemljevidih v začetku 14. stoletja pod imenom Mellisella, pozneje pa se je pojavljala tudi kot Pomo ali Salyro. Svojo prvo slikovno upodobitev je dobila v 17. stoletju, ko je bila njena značilna silhueta vrisana na stare zemljevide.
Legenda pripoveduje, da so na otoku od žeje umrli štirje krivolovci, potem ko je morje odneslo njihov čoln. Resnična ali ne, zgodba le še utrjuje podobo Jabuke kot nevarnega, skrivnostnega kraja, kjer narava narekuje svoja pravila.
Dom najhitrejše ptice na svetu
Kljub negostoljubnim razmeram na otoku živita dve endemični vrsti: črni kuščar in rastlina, imenovana "zečina". Nekoč je tam rasel tudi endemični nagelj, ki pa danes na otoku ne uspeva več.
Strme pečine Jabuke so tudi gnezdišče sokola selca (Falco peregrinus), najhitrejše živali na svetu. V strmoglavem letu lahko doseže hitrost do 300 kilometrov na uro. Otok je bil nekoč znan kot lovišče sokolov, saj so sokolarji tvegali življenje in plezali po nevarnih stenah v iskanju gnezd.
Hrvaški bermudski trikotnik
Jabuka je del tako imenovanega viškega vulkanskega trikotnika, območja, ki ga nekateri imenujejo tudi "hrvaški bermudski trikotnik". Razlog za ta vzdevek tiči v črnih vulkanskih kamninah, ki vsebujejo magnetit.
Magnetne lastnosti tega minerala pogosto motijo kompase na ladjah, zaradi česar lahko navigacija postane nezanesljiva. Zaradi teh motenj je oteženo tudi varno letenje z droni. Kompasi ob obali dobesedno ponorijo, kar je skozi zgodovino predstavljalo nevarnost za mornarje.
View this post on Instagram
Po drugi svetovni vojni je jugoslovanska vojska otok celo uporabljala kot tarčo za vadbo streljanja z letal, kar še dodatno priča o njegovi izoliranosti in negostoljubnosti. Danes je, kljub svoji odmaknjenosti, otok Jabuka postal nekakšna trofeja za navtike, ki si želijo doživeti divjo naravo v njeni najbolj surovi in prvinski obliki.
Poglejte tudi: