Korčulanski arhipelag sestavlja približno dvajset manjših otokov, eden od njih je tudi otoček Badija.
Badija v velikost meri manj kot kvadratni kilometer. Obiskujejo ga le redki radovedni popotniki, ki jih poleti iz mesta Korčula in Orebić sem pripeljejo različni izletniški čolni.
Skriti dragulj tik ob Korčuli
V starih listinah se otoček prvič omenja leta 1368 kot otok Scoleum Sancti Petri. Leta 1392 so se nanj naselili frančiškani iz Bosne, ki jim je mesto Korčula poklonila sprva samo zemljišče, kasneje pa cel otoček za postavitev samostana. Današnji samostan in cerkev sta bila dokončana okoli leta 1420. Badija se nahaja sredi Jadranskega morja, blizu glavnih pomorskih poti. Med 16. in 18. stoletjem je otok zaradi svoje lege postal idealno skrivališče za pirate, ki so pluli po Jadranu, in kraj, kjer so skrivali svoj plen.
Samostan je bil skozi svojo zgodovino požgan, oropan s strani piratov, menihi so bili izgnani, služil pa je tudi kot bolnišnica in karantena. Danes je obnovljen in celo odprt za ogled.
Badija je največji od 19 otokov, otočkov in čeri okoli Korčule in je formalno največji "otoček" na Hrvaškem. Do statusa otoka mu namreč manjka le 0,03 kvadratnega kilometra. Da bi bila Badija otok in ne otoček, potrebuje površino 1 kvadratnega kilometra, njegova površina pa je 0,97.
Plaža z jeleni
Na pravljični Badiji, znani po neokrnjeni naravi in čudovitih zalivih, lahko obiskovalci na plaži uživajo v nenavadni družbi. Poleg samega samostana so njegova največja atrakcija jeleni lopatarji. Ti obiskovalce obkrožijo takoj, ko stopijo na otok, v upanju na jabolko ali korenček, in se prosto sprehajajo po gozdu in pomolu, brez strahu pred ljudmi.
Jeleni lopatarji naj bi na Badijo prišli leta 1958, ko so z Brionov pripeljali dva para. Domnevajo, da zdaj na otoku živi približno deset jelenov različnih starosti in velikosti.
