V sodobnem, hitrem življenju se vse bolj vračamo k naravi. To dokazuje tudi porast dejavnosti, kot je gozdna kopel, ki pozitivno vpliva tako na duševno kot telesno zdravje in je odlično dopolnilo fizioterapiji. Za kaj točno gre?
Vse več ljudi se po zdravje odpravlja v gozd. Nekaj kilometrov od slovenske meje oziroma mejnega prehoda Gruškovje leži Radoboj. Mali kraj v srcu Hrvaškega Zagorja se uveljavlja kot osrednja hrvaška in tudi svetovna destinacija zdravstvenega turizma in celostnega dobrega počutja. Največ zaslug za to, da je Radoboj vse bolj prepoznan kot destinacija okrevanja in ponovne povezave s sabo, ima Jasna Vukas, ustanoviteljica in predsednica Združenja Snaga šume/Forest Power. Tisti, ki so se katere od gozdnih kopeli že kdaj udeležili, povedo, da na gozd nikoli več niso gledali z istimi očmi.
Z Jasno Vukas se poznava prav z ene od radobojskih gozdnih kopeli, ki jih v tamkajšnjih gozdovih organizira s svojo ekipo. Intervju z njo je nastal med njenim obiskom v Ljubljani v sklopu 36. sejma Alpe-Adria 2026, na katerem je bila letošnja turistična partnerica Slovenije ravno Hrvaška.
Kako ste prvič vstopili v svet gozdnih kopeli?
Dolgoletne izkušnje na platformi En pas, ena cesta so me seznanile s prednostmi stare japonske prakse Shinrin - yoku, ki v dobesednem prevodu pomeni "vsrkaj gozd vase". Na Zahodu so to medtem prevedli kot "gozdno kopanje". Ko se je ta praksa od osemdesetih let prejšnjega stoletja razširila po svetu, je bila na Hrvaškem še vedno neznana, dokler nisem skupaj s somišljeniki zagnala platforme Snaga šume/Forest Power. Leta 2022 smo organizirali 1. hrvaški kongres o gozdni terapiji in gozdnih kopeli.
V državi, ki težko sprejema alternative, je bilo težko animirati tako institucije kot širšo javnost. Z zaporednimi delavnicami in odličnim razumevanjem župana, vizionarja občine Radoboj, gospoda Anđelka Topolovca, smo ustvarili bazo za izvajanje gozdnih kopeli na Strahinjčici, kjer smo certificirali dve gozdni poti, primerni za gozdno kopanje. Ob podpori Turistične zveze Krapinsko-zagorske županije (TZKZŽ) se širi ideja o certificiranju še nekaj poti na tem območju, da bi Zagorje postalo edinstvena baza gozdne kopeli na Hrvaškem, vse z namenom oblikovanja nove ponudbe turističnih 'outdoor' produktov.
V sodobnem hitrem življenju se vse bolj vračamo k naravi. Kaj za vas pomeni "vsrkati gozd vase" ter izraz "moč gozda" (na osebni, družbeni in konec koncev tudi na duhovni ravni)?
Z razvojem inovativne tehnologije in hektičnim življenjskim slogom je človek začel izgubljati stik z realnostjo. Zaradi stresa, sevanja in onesnaženja so se začele pojavljati neozdravljive bolezni, ki vse bolj terjajo svoj davek pri velikem številu populacije po vsem svetu. Vrnitev v naravo ni nič novega. Ljudje so se v njej vedno počutili dobro in vrnitev iz narave jim je že po nekaj urah, preživetih v tem okolju, povrnila razpoloženje.
Ljudje uživajo v gozdu tudi nezavedno s spodbujanjem vseh petih čutov: vonja po gozdu, zelene barve rastlin, zvoka slapov in ptičjega petja ter uživanja gozdnih sadežev. Objemanje dreves je odlična metoda za praznjenje negativne energije iz telesa. Izpostavljenost aromatičnim molekulam gozdnih dreves, "fitoncidom", ima večkraten pozitiven vpliv na zdravje in kakovost življenja.
Kopanje v gozdnem zraku zmanjšuje prefrontalno možgansko aktivnost, znižuje krvni tlak in ima sproščujoč učinek. Aktivnost celic NK, "ubijalcev" bakterij, virusov in raka, se poveča. Osebno se mi vsakič, ko se odpravim na gozdno kopel, čeprav je v najkrajši obliki, povrne energija in razpoloženje. Počutim se bolj ustvarjalno, in to me spomni, da vsaka nepozabna slika, posneta v gozdu, postane moj vir nekega novega navdiha.
Skupini ljudi, ki se zbere na naših delavnicah, vedno prinese novo srečo in globljo povezavo med njimi. Pozitivna energija, ki teče med udeleženci, ustvarja neprekinjeno vez in se gradi počasi. Nepozaben konec tedna lani marca: močno je deževalo, bilo je mrzlo, ljudje so klepetali, a gozdne kopeli niso želeli skrajšati ali celo prekiniti. V vsakem letnem dogodku, pa naj bo sončno ali deževno ali če je celo pred kratkim snežilo, je imela gozdna kopel svoj čar in učinek.
Ta "moč gozda" ljudi dobesedno opolnomoči in so zanjo hvaležni, kar dokazuje, da jim je vedno pomembna. Kot je rekel stari avstrijski zdravnik: gozd je človeku najbližja in najcenejša lekarna.
Kdo vse so udeleženci vaših gozdnih kopeli? In kaj bi sporočili tistim, ki gozdne kopeli še nikoli niso doživeli?
To so v glavnem ljudje iz poslovnega sveta, prejemamo pa tudi prošnje skupin, kot so vzgojitelji. Gozdne kopeli so odlično dopolnilo tako imenovanim dejavnostim za krepitev timskega duha, saj ljudi pošljemo domov popolnoma sproščene. Študije so pokazale, da imajo korporacije, ki redno pošiljajo svoje zaposlene na gozdne kopeli, drastično zmanjšanje bolniške odsotnosti ter povečanje produktivnosti in ustvarjalnosti.
View this post on Instagram
Ker se vse več govori o duševnih težavah pri majhnih otrocih, smo prek Ministrstva za znanost sprožili pobudo za uvedbo gozdnih kopeli v učni načrt osnovnošolskega izobraževanja. Mednarodne raziskave so tudi pokazale, da gozdne kopeli pomagajo učencem med izpitnimi obdobji pri lajšanju stresa in depresije ter da 75 odstotkov anketirancev ostaja zvestih obiskovanju gozdnih kopeli. Priporočilo prof. dr. Qing Lija (vodilni svetovni strokovnjak za gozdno medicino in imunologijo, op.a.) temelji na znanstveni vrednosti gozdnih kopeli. Ta pa je v tem, da bivanje v gozdu dve noči in tri dni z več gozdnimi kopelmi telo s pozitivnimi učinki resetira vsaj tri mesece.
"Priporočamo, da se gozdnih kopeli udeležijo cele družine, da otroke čim prej vključijo v povezovanje z naravo, da razumejo, da je zaklad fitoncidov, ki jih izloča gozd, resnično največji prijatelj vsakega človeka."
Kako zagotavljate strokovnost pri gozdni terapiji? S kom vse sodelujete?
Naše združenje je strokovno opremljeno s tremi mednarodno certificiranimi vodniki z mednarodnimi certifikati, v ekipi so doktor gozdarstva, aromaterapevt in nutricionist. Občasno sodelujemo z izkušenim vodjo qi gonga, čigar vaje pred gozdno kopeljo odpirajo dihalne poti in zagotavljajo še boljšo koncentracijo. Več gozdnih kopeli je spremljala zvočna kopel, učinek pa je bil zelo indikativen tudi glede tonusa živčnega sistema.
Tesno sodelujemo tudi s kolegi iz Slovenije. Naša bogata mednarodna mreža nam daje možnost pridobivanja novega znanja in imamo dostop do vseh najnovejših raziskav. Pravkar smo zaključili projekt Interreg z občino Beltinci, trenutno pa izvajamo projekt Erasmus+, katerega glavna partnerja sta Socialna zbornica Slovenije in združenje IKZ pri Sežani. Odlično sodelujemo tudi z dr. Darijo Cvikl z Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled, ki je tudi generalna sekretarka International Society of Forest Therapy (ISFT), katere poslanstvo je širjenje in raziskovanje gozdne terapije na vseh ravneh.
Uspelo nam je združiti svetovne strokovnjake, kot je dr. Melissa Lem iz Vancouvra, ki je bila prva družinska zdravnica, ki je začela predpisovati PaRx (gre za pobudo Fundacije BC Parks, ki jo vodijo zdravstveni strokovnjaki z namenom izboljšanja zdravja pacientov z njihovim povezovanjem z naravo, op.a.) Od takrat so se razširili po vsem svetu, najbolj prepoznavni pa so v Kanadi in na Norveškem.
Kako se razlikujete od drugih iniciativ, povezanih z naravo, zdravjem ali turizmom?
Prvi smo se lotili znanstvenega raziskovanja vplivov gozdnih kopeli na udeležence. V sodelovanju s Polikliniko dr. Obad iz Splita smo v Radoboju zbrali 30 udeležencev, ki so v vsakem letnem času — en konec tedna, 24 ur na dan — nosili holter monitorje. Med dvema gozdnima kopelma, eno popoldansko in eno dopoldansko, so s holterji tudi spali. Rezultati, odčitani iz četrtletja v četrtletje, so dali fenomenalne rezultate. Ne le da sta bila uravnana krvni tlak in srčni utrip, ampak je bil ustrezno odčitan tudi tonus živčnega sistema. Zaradi verodostojnosti in kontinuitete začenjamo še eno leto testiranja.
Celoten program v Radoboju je bil razvit kot odgovor na naraščajočo potrebo po duševnem zdravju, zlasti med ljudmi, ki živijo v hitrem mestnem tempu. Radoboj se je pozicioniral kot nova destinacija za zdravje, tišino in trajnostno dobro počutje, brez množičnega turizma, vendar z velikim učinkom. Ministrstva za zdravje Republike Hrvaške nam je po našem delu naročilo, naj svojo prakso povežemo z zdravnikom, ki bi bil vodja naše multidisciplinarne ekipe, da bi ta celostni pristop k zdravju lahko označili kot medicinsko dobro počutje. Pooblaščena zdravstvena ustanova za zagotavljanje storitev medicinskega dobrega počutja s celostnim pristopom je s sklepom postala Poliklinika Poliderma d.o.o., kar je pomemben korak naprej pri povezovanju zdravja, narave in trajnostnega turizma.
Katere vaše aktivnosti ali projekte bi izpostavili kot najpomembnejše?
Snaga Šume/Forest Power je edino pooblaščeno združenje za certificiranje gozdnih poti, primernih za gozdno kopanje v Republiki Hrvaški. Da bi to potekalo v varnih pogojih, moramo namreč ločiti gozdne poti za pohodništvo od tistih, primernih za gozdno kopanje, ki morajo biti primerne za vse starostne skupine, a ne pretirano urejene kot poti v parkih. To ni pohodništvo, to je počasen, sproščen sprehod, ki naj bi imel tudi možnosti za počitek ter izvajanje določenih meditacij.
Pomembno je razlikovati gozdno kopališče kot del medicinskega wellnessa, ki je za zdaj le v Radoboju. Tu ima tudi svojo zdravstveno ambulanto, opremljeno po Pravilniku o normativih in standardih za zagotavljanje zdravstvenih storitev v zdravstvenem turizmu oziroma kot nov produkt turizma na prostem. Pri tem certificiran vodnik vodi skupino turistov ali pa ga turisti sami uporabljajo individualno.
Izkazalo se je, da spletna izobraževanja, ki jih izvajajo tuja združenja brez prakse na tem področju, niso zadostna za kakovostno obvladovanje samega vodenja. Zato smo organizirali izobraževanja z devetimi različnimi moduli, ki so trajali 90 ur, in s strokovno prakso, ki je trajala 110 ur, ter opravljanjem izpita iz prve pomoči.
Razvoj medicinskega dobrega počutja z združljivimi objekti v Radoboju bo zagotovo našel svoj potencial z izgradnjo posebnega glampinga po idejni zasnovi prof. dr. Wona Sopa Shina iz Koreje. Ta je bil redni gost na naših prejšnjih kongresih oziroma na ForestFestu, ki ga v Radoboju organiziramo že tretjič. Potekal bo od 12. do 14. junija, strokovna konferenca pa bo 12. junija.
Kaj vam osebno daje največ energije pri tem, kar počnete?
Starejša ko sem, bolj se zavedam, da je kopanje v gozdu pravzaprav moje življenjsko poslanstvo. Človek mora iti skozi dolg cikel življenja in dela, da končno razume, da ga to, kar počne, osrečuje in izpolnjuje. Da je to veselje, ne delo. Da je to smisel življenja, ne služenje denarja. Videti spremembe pri ljudeh, čutiti, da jih privlači moja energija, da se povezujemo drug z drugim, ker se privlačijo le podobne energije. In vsi smo samo energija. In gozd je tisti, ki našo energijo čisti in ji daje novo moč.
Bi želeli še kaj sporočiti slovenskim bralcem?
Sosedje so vedno dobrodošli. Slovenci dobro vedo, kaj lahko pričakujemo od narave. A vsaka destinacija ponuja kakšen nov užitek, vsak vodnik po gozdnih kopališčih pa poda neko novo izkušnjo. Da gre Hrvaško Zagorje v neko novo in dobro turistično smer, dokazuje tudi nova turistična agencija Idilira.com, ki ga ekskluzivno promovira z vsemi njegovimi privlačnimi vsebinami. Združuje različne privlačne namestitve in vsebine od termalnih kopališč do športnih objektov ter tudi naših družinskih gozdnih kopališč. Pa vse do prave zagorske gastronomije.
Ena naših bolj privlačnih vsebin je teambuilding za večje ali manjše skupine, tako imenovani "Bodi rudar za en dan". Radoboj kot nekdanje rudarsko središče je znano tudi po svojem avtohtonem žveplu, katerega izkopavanja so privedla do odkritja različnih fosilov, ki segajo v neolitsko dobo. V kraju je tudi muzej Radba, Hiša vinske trte s slavnim 14 milijonov let starim fosilom vinskih listov in Naravni center Zagorje z virtualnim prikazom flore in favne iz tistega daljnega obdobja.
O izkušnji gozdne kopeli si lahko več preberete v spodnjem članku.
