Gramofonske plošče, časopisni izrezki in fotografije Tita: edinstvena kavarna in restavracija, kjer je Jugoslavija še vedno živa

12. 2. 2026, 11:00 | A. Č.
Gramofonske plošče, časopisni izrezki in fotografije Tita: edinstvena kavarna in restavracija, kjer je Jugoslavija še vedno živa (foto: Kafana SFRJ Beograd)
Kafana SFRJ Beograd

Prostor deluje skoraj bolj kot majhen muzej. 

Tudi vi pogosto hrepenite po preteklosti v nekdanji skupni državi, ko je bilo vse, vsaj tako se zdi, preprostejše in bolj pristno? Potem je Kafana SFRJ v Beogradu pravi naslov za vas. Ta kavarna-restavracija je prostor potovanja v preteklost: v državo, ki že več kot tri desetletja ne obstaja več - Jugoslavijo.

Na prvi pogled Kafana SFRJ deluje bolj kot majhen, nekoliko prenatrpan muzej kot pa gostinski lokal. Police so založene s knjigami, gramofonskimi ploščami in starimi pisalnimi stroji, poroča portal DW

Na stenah visijo kitare, porumeneli časopisni izrezki in prepoznavne jugoslovanske podobe. V stekleni vitrini ima posebno mesto zlato obarvan porcelanast čajni servis z upodobitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza – Tita.

Predsednica zapela Noro misel (VIDEO)

Morda vas zanima tudi:

Od odprtja leta 2013 so zaposleni in gostje skupaj ustvarili obsežno zbirko predmetov, ki ohranjajo spomin na državo, ki je razpadla v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Vsak predmet - od fotografij do drobnih gospodinjskih detajlov - pripoveduje del zgodbe o nekdanjem vsakdanu skupne države.

Vzpon jugonostalgije

V politično nemirnih in gospodarsko negotovih časih se številni prebivalci ozirajo nazaj k obdobju, ki se jim zdi preprostejše in stabilnejše. Jugonostalgija v nekdanjih državah SFRJ je tako predvsem izraz hrepenenja po občutku varnosti, stabilnosti in skupnega prostora, ki ga številni povezujejo z obdobjem Jugoslavije.

Ljudje se spominjajo zagotovljenih zaposlitev, dostopnega šolstva in zdravstva ter občutka socialne enakosti, ki je v času negotovih tranzicij, političnih napetosti in ekonomskih kriz videti privlačnejši kot sedanjost.

Za nekatere Jugoslavija simbolizira tudi mednarodno relevantnost in odprtost države v času gibanja neuvrščenih, za druge predvsem intimni spomin na mladost, skupno popkulturo in večetnično sobivanje. Ob tem je nostalgija pogosto selektivna – poudarja pozitivne vidike preteklosti in redkeje vključuje njene represivne ali problematične plati.

Peter Andolšek razloži, zakaj znanstveniki niso tako slavni kot športniki (in kako je videti 'trening za Einsteina')