Medtem ko domači obisk ostaja stabilen, je število tujih gostov v zadnjih letih močno naraslo.
Planinske koče, zlasti tiste v visokogorju, ki običajno svoja vrata odpirajo junija, so bile na začetku letošnjega poletja zelo dobro obiskane, kar na Planinski zvezi Slovenije (PZS) pripisujejo tudi zgodnjemu vročinskemu valu. Lani so sicer po vsej državi našteli rekordnih 145.000 prenočitev, tudi letos pa računajo na vsaj takšno številko.
Kot je za STA povedal strokovni sodelavec PZS za gospodarsko področje Dušan Prašnikar, so bile koče že na začetku, ko so se odpirale, lepo obiskane. "Tudi vročina naredi svoje, saj ljudje v vročih dneh iščejo hlad," je dejal Prašnikar.
Vreme je po njegovem nasploh najpomembnejši dejavnik za odločanje o obisku planinskih koč po državi, a z izjemo dveh slabih sezon v času epidemije covida-19 se obisk stalno povečuje. Medtem ko je število domačih gostov stabilno, pa je v zadnjih letih zaznati precejšnjo rast števila tujih obiskovalcev, ki predstavljajo že 60 odstotkov vseh.
Največ jih po Prašnikarjevih besedah prihaja iz bližnjih držav, kot sta Avstrija in Nemčija, pa tudi iz držav Beneluksa, kar nekaj je Francozov, Hrvatov in Italijanov. Lani so tako koče skupaj beležile 145.000 nočitev, še okoli 6000 več kot leto prej, ko je Slovenijo avgusta sicer prizadela huda vremenska ujma, a jo je prizanesla najbolj obiskanim gorenjskim kočam.
V sklopu planinske zveze v Sloveniji deluje 159 koč, ki skupaj nudijo približno 6000 ležišč
Večji del nočitev pa po pričakovanju ustvarijo tiste v Julijskih Alpah, še posebej v okolici Triglava. Tudi v drugih delih države, na primer v Posavju, je sicer po Prašnikarjevih besedah kar nekaj koč, ki ponujajo večje število ležišč, vendar te tam izvajajo zgolj za kakšne organizirane skupine ali v sklopu družabnih prireditev.
Med najbolj obiskane in po številu ležišč največje slovenske koče sodijo tiste v okolici Triglava, kot so Kredarica, Planika, Vodnikov in Staničev dom, Koča pri sedmerih jezerih in Komna, kar nekaj takih je tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah, na primer Zoisova koča.
Nekatere koče pa so obiskane predvsem z dnevnimi gosti, ki se k njim pridejo okrepčat. Gre zlasti za nekatere tradicionalne razgledne točke po državi, kot so Uršlja gora, Kum, Mrzlica ali Ratitovec.
Čeprav je težko napovedovati, saj je obisk odvisen od več dejavnikov, pa glede na trenutne podatke o obisku in na vremenske napovedi za poletje letos računajo, da bi lahko lansko številko nočitev tudi presegli. Gostje v koče sicer večinoma prihajajo za dan ali dva, kar je za štiričlansko družino še vedno čisto normalno dosegljiv strošek, zlasti s popustom za člane planinskih društev.
"So pa določene koče, ki so primerne tudi kot izhodišče za pohode v bližini, tako da gostje ostajajo tudi več dni," je dodal predstavnik PZS.
Kakšnih večjih investicij v planinske koče pred letošnjo sezono po njegovih besedah ni bilo, je pa bilo v preteklih letih kar nekaj obnov, zlasti tam, kjer so koče prizadele naravne nesreče. Kot je omenil, pa je bilo pred nekaj leti 24 koč delno ali v celoti energetsko prenovljenih, nekatere se bodo tega lotile v kratkem, saj je bil nedavno objavljen namenski razpis Eko sklada v višini 1,5 milijona evrov.
"Za vse potrebe, glede na to, da imamo skoraj 160 koč, je to seveda premalo," je dejal Prašnikar, ki upa, da bo v prihodnje na voljo še več sredstev. Ob tem je opozoril tudi na težave oskrbnikov koč pri iskanju kadra, ki je težava gostinstva že v dolini, še težje pa je najti primerno delovno silo v visokogorskem okolju.
Število ustvarjenih nočitev v planinskih domovih in kočah po Sloveniji v zadnjem desetletju:
Leto Nočitve ------------------- 2015 122.095 2016 132.017 2017 117.806 2018 120.833 2019 124.665 2020 88.554 2021 98.079 2022 129.368 2023 139.291 2024 145.696
Vir: Surs
Piše Gregor Mlakar
