Sodobno arhitekturno oblikovan objekt s steklenimi površinami in vitko zgradbo bo po napovedih vlade postala nova prepoznavna točka Kopra. Pa tudi učinkovita promocija destinacije občine in regije, ki bo privabila številne obiskovalce.
Ideja o gradnji dvigala na Markovec je sicer stara že skoraj desetletje. Potem ko so investicijo že večkrat zavrnili, so koprski občinski svetniki projekt maja lani vendarle potrdili. Zdaj, ko je zemljišče zagotovljeno, pristojni pričakujejo začetek gradnje poleti.
Za javnost odprto leta 2028
Projektna dokumentacija predvideva 70 metrov visoko stolpno konstrukcijo, na vrhu katere bo razgledni prostor v velikosti najmanj 59 kvadratnih metrov, vključno s panoramsko teraso velikosti 45 kvadratnih metrov. Projekt vključuje dve dvigali, namenjeni tako kolesarjem kot pešcem, vsako s kapaciteto 34 oseb ali štirih koles.
Za obiskovalce Kopra projekt pomeni lažji dostop med jadransko promenado in slikovitimi razgledi nad mestom. Za domačine pa rešuje dolgoletni logistični izziv, saj bo povezal glavno stanovanjsko sosesko na grebenu s plažami in športnimi centri v dolini, ki so trenutno ločeni z zahtevnim terenom in vijugastimi cestami.
Izvedba, težka 11 milijonov evrov
Trenutni projekt so zasnovali arhitekti Sandi Pirš in Boris Bežan v sodelovanju z Marjanom Pipenbaherjem, mednarodno priznanim projektantom mostov. Pirš je bil tudi soavtor prvotne jeklene zasnove skupaj z arhitektom Massimilianom Fuksasom. To je zagovarjal nekdanji župan Boris Popovič, predvidevala je 111 metrov visok jekleni stolp z dvigalom. Pod sedanjim županom Alešem Bržanom je bil projekt zmanjšan, jekleno konstrukcijo pa je v veliki meri nadomestil beton.
Zadnja ovira za gradnjo panoramskega dvigala, ocenjenega na 10 do 11 milijonov evrov, je bila odpravljena 15. januarja, ko je vlada Mestni občini Koper uradno prenesla zemljišče v vrednosti 1,2 milijona evrov. Ob vladnem obisku obalne regije je podpredsednik vlade Matej Arčon poudaril, da je projekt "ključen za razvoj lokalne skupnosti ter za promocijo Kopra kot pomembnega turističnega in gospodarskega središča."
"Postopek je enostaven za marsikaterega laika, v praksi pa je to postopek, ki je trajal dobra tri leta," je prenos premoženja z države na občino komentiral koprski župan Aleš Bržan. Tak postopek sicer ni običajna praksa, zato so se ob njem vsi tudi sproti učili, je še opisal.
Za prebivalce in turizem
Preoblikovanje neurejenega območja v javno površino z elementi trajnostne mobilnosti bo imel po navedbah ministrstva pozitivne učinke na okolje, izboljšal bo dostopnost in kakovost bivanja prebivalcev. Ti bodo lahko vsakodnevne vožnje z osebnimi vozili v mestno središče zamenjali z veliko bolj trajnostnimi oblikami mobilnosti, kot sta hoja in kolesarstvo. Hkrati pa bo ustvarilo privlačnejše in dostopnejše okolje za turiste, kar lahko spodbuja obisk in razvoj lokalnega turizma.
