Zapis iz leta 1837 nakazuje, da so vrtnice ob znameniti palači De Belli cvetele že dolgo pred znamenitim vrtom Napoleona in Joséphine.
Da so stare vrtnice krasile koprske vrtove že dolgo pred nastankom modernih hibridov, priča zanimiv arhivski zapis – zvežčič o rožniku, ki ga v fondu plemiške rodbine De Belli hrani Pokrajinski arhiv Koper. V njem je naveden nasad 271 vrtnic, ki je bil zasajen že leta 1837, kar nakazuje, da je bil Koper že v prvi polovici 19. stoletja mesto cvetočih vrtov.
Prvi evropski rožnik
Danes teh vrtov ni več, a njihova zgodba znova prihaja na plano. Na katastrskem načrtu Kopra iz leta 1819 je ob palači družine De Belli na današnji Cankarjevi ulici viden vrtni zid, kar potrjuje, da so palačo obdajali obsežni vrtovi. Le nekaj korakov stran je stal tudi botanični vrt družine Del Bello, kjer so po vsej verjetnosti rasle tudi vrtnice.
Koliko takšnih rožnikov je nekoč krasilo staro mestno jedro, bodo morda razkrile prihodnje raziskave o zgodovinskem razvoju kulturne krajine Kopra.
Koper naj bi imel po ugotovitvah naših zgodovinarjev nekoč kar 18 vrtov, o katerih je pisal tudi Aldo Cherini, poznavalec lokalne zgodovine. Med njimi je bil tudi vrt družine De Belli, ti vrtovi so bili del mestne identitete in so pričali o bogatem kulturnem življenju ter ljubezni do narave v obzidanem mestu.
V času, ko je plemiška družina De Belli zasadila svoj rožnik (1837), so bile vrtnice prava redkost in dragocenost. Iz arhivskih zapisov je razvidno, da so jih nabavljali iz Milana, Trsta, Verone, Zadra, Gradca in celo Francije.
Od Napoleona in njegove Joséphine do Kopra
Zgodba koprskih vrtnic je vpeta v širši evropski kontekst. V istem času je zunaj Pariza cvetel vrt Château de Malmaison, dom Napoleona in Joséphine Bonaparte. Joséphine je bila ena največjih zbirateljic vrtnic tistega časa – njena zbirka s 250 vrstami je navdihnila evropske vrtnarske trende. Prav mogoče je, da je francoska prisotnost v Istri na začetku 19. stoletja vplivala tudi na širjenje vrtnarske mode v Kopru.
Joséphine je bila prava pionirka, v svojem rožnem vrtu je zbrala več kot 250 vrst vrtnic, ki jih je uvažala iz vsega sveta: iz Kitajske, Anglije, Avstralije in Amerike. Njena zbirka je postala največja v Evropi in navdih številnim žlahtniteljem, ki so kasneje razvili nove sorte. Prav iz teh vrtov izvira tudi tradicija sodobnih hibridnih vrtnic, ki so razcvet doživele nekaj desetletij pozneje – ko so v Kopru že dišale prve.
Da so že pred nastankom modernih hibridnih vrtnic leta 1867 v koprskih vrtovih cvetele stare sorte, razkriva zanimiv arhivski zapis – zvežčič o rožniku, ki ga v fondu plemiške rodbine De Belli hrani Pokrajinski arhiv Koper.
Mestna občina Koper je medtem palači De Belli podelila stavbno pravico ZRS za obdobje 99 let. Po obnovi bo v njej nov sedež središča. Ob njem pa bi lahko, simbolično, ponovno zaživel manjši rožnik s starimi sortami vrtnic, ki bi mestu povrnil pridih sredozemske elegance in čar zgodovinskih vrtov.
