V zgodovini evropskih kraljevih družin zanimivih anekdot ne manjka. Eno izmed najbolj nenavadnih poznajo na grškem Krfu.
V osrčju zgodbe stoji palača Mon Repos, le korak oddaljena od starega mestnega jedra Krfa. Prav v tej palači je zagledal luč sveta eden najslavnejših članov britanske kraljeve družine, princ Filip, vojvoda Edinburški, soprog poznejše britanske kraljice Elizabete II. in oče današnjega britanskega kralja Karla III.
Rojstvo na mizi jedilnice
Palača Mon Repos, kar v prevodu pomeni "moj počitek", je bila v 19. stoletju zgrajena kot poletna rezidenca britanskega guvernerja Jonskih otokov, Sira Fredericka Adama, ki jo je posvetil svoji grški soprogi Nini Palatianou. V objemu bujnega parka ob morju palača ponuja čudovit razgled na sinje Jonsko morje.
V času grško-turške vojne in političnih pretresov v začetku 20. stoletja je Mon Repos postal dom princa Andrewa, mlajšega sina leta 1913 ubitega grškega kralja Jurija I., ter njegove soproge, princese Alicije Battenberg. Prav tu, septembra 1921, se je v eni izmed sob – po nekaterih zgodovinskih navedbah celo na jedilni mizi – rodil njun sin Filip, prihodnji vojvoda Edinburški.
Filip je v Mon Reposu preživel le prvo leto svojega življenja. Politična nestabilnost in abdikacija grškega kralja Konstantina I. sta decembra 1922 Filipova starša prisilila, da sta z družino zapustila Krf. Njuno življenje je bilo ogroženo, zato so se hitro vkrcali na angleško ladjo, ki je odplula v Pariz, kjer so se ustalili za nekaj časa.
Filip se je sprva šolal v The Elmsu, ameriški šoli v Parizu, leta 1928 pa so ga poslali na šolanje v Veliko Britanijo. Po kratkem bivanju v Grčiji se je vrnil na Otok in študij nadaljeval na mornariški akademiji v Dartmouthu. Prav tam je leta 1939, med kraljevim obiskom, spremljal princesi Elizabeto in Margareto. Trinajstletna Elizabeta je bila očarana nad mladim častnikom in z njim začela dopisovanje, iz katerega se je rodila ljubezen.
Od kraljevskega doma do muzeja
Ko je Grčija leta 1975 ukinila monarhijo, je med vlado in nekdanjo kraljevo družino izbruhnil spor glede lastništva palače Mon Repos. Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da palača pripada grški državi, nekdanjemu kralju Konstantinu pa prisodilo sedem milijonov ameriških dolarjev odškodnine za izgubljeno premoženje.
V devetdesetih letih je bila vila Mon Repos temeljito obnovljena in danes deluje kot muzej pod okriljem občine Krf. Obiskovalci lahko občudujejo razkošne sobane, pohištvo ter osebne predmete, povezane z grško kraljevo družino. V zgornjem nadstropju pa arheološki muzej Paleopolis razstavlja skulpture, kipe, kovance in druge dragocene najdbe iz starodavnega mesta.
Filip ni bil edini član kraljeve družine, ki je zagledal luč sveta v tej grški vili – leta 1914 se je tu rodila princesa Sofija Grška, leta 1965 pa princesa Aleksija Grška.
Kaj je tam počel Tito?
Le kratek sprehod od palače Mon Repos stoji stavba, ki jo domačini še danes imenujejo Titova hiša. V času nekdanje Jugoslavije je Josip Broz Tito večkrat obiskal Krf, ki je bil priljubljena destinacija jugoslovanskih državnih gostov in visokih funkcionarjev. Hiša je med njegovimi obiski služila kot rezidenca in prizorišče neuradnih srečanj, pa tudi kot prostor za sproščene trenutke v krogu najožjih sodelavcev.
Danes objekt nima več politične vloge in je zaprt za javnost, a ostaja zanimiva zgodovinska točka. Tiho priča o časih, ko se je Krf znašel na stičišču med vzhodom in zahodom – le nekaj korakov stran od palače, kjer se je rodil britanski princ.
