Babice v Jugoslaviji so že vedele, zakaj jo pripravljajo: to je najbolj zdrava solata na svetu, obnavlja telo, podaljšuje življenje

6. 4. 2026, 16:00 | Uredništvo

Pravijo, da je naravni vir vitalnosti.

V svetu prehranskih dopolnil in sodobnih diet se vse več ljudi znova vrača k preverjenim receptom preteklosti. Med njimi izstopa tradicionalna zimska solata iz fermentiranega zelja in korenja, ki so jo naše babice cenile kot naravni vir vitalnosti. Ta preprosta jed, pripravljena z malo sestavinami, je stoletja veljala za skrivnost dobrega zdravja in dolgega življenja.

Stare generacije so jo redno uživale predvsem v zimskih mesecih, ko je primanjkovalo svežih živil. Njena posebnost se skriva v procesu vrenja, ki spremeni kemično sestavo zelenjave in ustvari pravo zakladnico hranil. Fermentacija ne le ohranja živila, temveč povečuje njihovo hranilno vrednost, zato ta solata velja za eno najbolj zdravih zimskih jedi.

Kombinacija zelja in korenja je bogata z vitaminom C, ki ščiti celice pred prezgodnjim staranjem, ter z vitamini skupine B in vitaminom K. Poleg tega pomaga zniževati raven holesterola in spodbuja presnovo. Posebno pozornost vzbuja tartronska kislina, ki lahko prispeva k preprečevanju kopičenja maščobnih oblog, zaradi česar je jed priljubljena tudi med tistimi, ki skrbijo za vitko postavo.

babica babice jugoslavija nekoc hrana zelje korenje solata vitalnost zdravje recept kulinarika
Profimedia

Zdravniki pogosto poudarjajo, da je zdravje črevesja temelj splošnega dobrega počutja. Fermentirana živila neposredno hranijo koristne bakterije v prebavnem traktu. Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nutrients, potrjuje, da mlečnokislinske bakterije iz kislega zelja izboljšujejo ravnovesje črevesne mikroflore, blažijo vnetja in olajšujejo prebavo. Ta naravni probiotik tako predstavlja učinkovito alternativo umetnim dodatkom.

Priprava te solate je presenetljivo preprosta. Naribamo dve glavi zelja in šest korenčkov, dodamo približno 40 gramov soli na kilogram zelenjave ter mešanico zalijemo z vodo. Nato jo obtežimo, da ostane potopljena, in pustimo fermentirati pri sobni temperaturi. Ključ do uspeha je uporaba sveže in čvrste zelenjave ter natančno odmerjena količina soli, saj ta omogoča pravilno fermentacijo.

Tradicionalni recept naših babic svetuje uporabo lesenih ali plastičnih posod, saj kovina lahko vpliva na okus. V prvih dneh je treba odstranjevati belo peno, ki se pojavi na površini – naravni spremljevalec procesa vrenja. Ko zelenjava razvije značilen kiselkast vonj, je pripravljena za uživanje.

Fermentirana solata iz zelja in korenja je hranljiva, nasitna in nizkokalorična. Postrežemo jo lahko kot prilogo ali samostojen obrok, njene koristne lastnosti pa se ohranijo več mesecev, če jo hranimo na hladnem. Strokovnjaki priporočajo, da jo uživamo redno in je pred serviranjem ne izpiramo, saj bi s tem izgubili dragocene probiotike in vitamine.

"Tukaj uživam, oči in glava se mi spočijejo": Domen Prevc razkril skriti kotiček Slovenije, ki mu je najbolj pri srcu