To je najdlje živeča družina na svetu: skupaj imajo več kot 800 let, ta jed pa je njihova velika skrivnost

7. 2. 2026, 08:49 | E. Č.
Fotografija je simbolična. (foto: Profimedia)
Fotografija je simbolična.
Profimedia

Obstaja tako zelo preprost obrok, da mu nihče ni posvečal posebne pozornosti. Dokler številke niso razkrile naravnost osupljive zgodbe.

Ko govorimo o skrivnostih dolgega in zdravega življenja, se pogledi pogosto usmerijo v tako imenovane modre cone oziroma redka območja po svetu, kjer ljudje v izjemnem številu doživijo devetdeseta in celo stota leta. Ena najbolj osupljivih zgodb prihaja s Sardinije, kjer živi družina Melis, ki ima uradno priznan svetovni rekord po skupni starosti devetih še živečih sorojencev. Njihova skupna starost znaša neverjetnih 861 let, najstarejši med njimi pa je dopolnil 109 let.

Avtor in raziskovalec dolgoživosti Dan Buettner, ki že desetletja preučuje življenjske navade prebivalcev modrih con, je razkril eno od njihovih najbolj nenavadnih, a hkrati presenetljivo preprostih navad. Družina Melis je namreč vse življenje za kosilo jedla popolnoma enak obrok: dan za dnem, brez izjem in brez občutka odrekanja.

Njihovo kosilo sestavlja gosta zelenjavna juha minestrone s tremi vrstami stročnic, kruh iz kislega testa in majhen kozarec rdečega vina. Gre za jed, ki na prvi pogled ne deluje nič posebnega, a v sebi skriva bistvo prehrane modrih con: polnovredna rastlinska živila, preprostost in zmernost.

Ta fižol je postal viralni hit – tako dober, da ga boste želeli jesti vsak dan

Juha minestrone, ki jo jedo, je bogata z zelenjavo z domačega vrta in vedno vsebuje tri vrste fižola: čičeriko, pisani fižol in beli fižol. Strokovnjaki poudarjajo, da prav stročnice predstavljajo temelj prehrane dolgoživih ljudi, saj zagotavljajo kakovostne rastlinske beljakovine, vlaknine in snovi, ki ugodno vplivajo na srce, prebavo in presnovo. Raznolikost rastlinskih živil v enem samem obroku dodatno krepi črevesno mikrobioto, ki ima ključno vlogo pri splošnem zdravju, razpoloženju in odpornosti.

Ob juhi vedno sledi kos kruha iz naravno vzhajanega kislega testa. Čeprav je kruh pogosto neupravičeno na slabem glasu, ima ta tradicionalna oblika pomembne prednosti. Naravna fermentacija poskrbi za boljšo prebavljivost, počasnejše dvigovanje krvnega sladkorja in daljši občutek sitosti. Prav tak kruh je v modrih conah prisoten vsak dan, brez občutka krivde ali strogih prehranskih pravil.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Dan Buettner (@danbuettner)

Tretji, pogosto najbolj sporen del njihovega kosila, je rdeče vino. A tudi tu velja stroga zmernost. Družina Melis si privošči le majhen kozarec, precej manjši od običajne porcije. Po mnenju raziskovalcev vino v tem primeru ni toliko zdravstveni eliksir kot del družabnega in sproščenega obroka, ki ga vedno zaužijejo v krogu bližnjih. Prav občutek povezanosti, miru in užitka ob jedi je eden najpomembnejših, a pogosto spregledanih dejavnikov dolgoživosti.

Zanimivo je tudi, da prehranski strokovnjaki v tem obroku ne vidijo pomanjkljivosti, niti glede beljakovin. Juha iz več vrst stročnic in kos kruha skupaj zagotovita povsem zadosten vnos beljakovin za en obrok, obenem pa telo ne obremenjujeta s presežki. Ključ je v razporeditvi hrane skozi dan in v raznolikosti rastlinskih virov.

Čeprav se marsikomu zdi uživanje istega kosila vsak dan monotono, ima ta navada tudi presenetljivo psihološko prednost. Odpravlja stres odločanja, zmanjšuje vsakodnevne skrbi glede prehrane in omogoča, da se ljudje posvetijo pomembnejšim stvarem: odnosom, gibanju in življenju v skupnosti. Zgodba družine Melis tako razkriva, da dolgoživost ni posledica čudežnih diet ali dragih prehranskih dodatkov ... 

Zakonca iz ZDA že šestič v Slovenijo: tokrat imata želje, ki so med turisti vse bolj v ospredju

Novo na Metroplay: