Jesti zunaj je v Sloveniji postal skoraj luksuz in nekaj, kar si lahko privošči vse manj ljudi. Čeprav inflacija tepta gospodarstva po vsem svetu, smo med nedavnimi počitnicami v Grčiji prišli do presenetljive ugotovitve.
V Solunu, drugem največjem grškem mestu, smo jedli vrhunsko, obilno in lokalno – za pol manj kot bi plačali kjer koli pri nas. Obiskali smo več gostiln in restavracij, v strogem centru mesta in ob najbolj obleganih turističnih točkah, kjer bi običajno pričakovali višje cene. A nekega cenovnega pretiravanja glede cen hrane nismo zasledili.
In ne samo cene – o okusih njihovih jedi bomo sanjali še dolgo po vrnitvi.
Souvlaki
Začeli smo pri osnovah – pri tistem, kar Grki obvladajo do popolnosti: souvlakiju. V enem najbolj znanih in obiskanih grških grilih v središču Soluna, Savvikos, smo za 4,20 evrov dobili popoln obrok. Mehka pita, sveže pečeno meso, pomfri, zelenjava, omaka tzatziki in oljčno olje – vse to zaokroženo v popolnem zavitku, ki človeka nasiti kot poln obrok.
Obilni okusi grške kuhinje
Obiskali smo tudi dve odlično ocenjeni grški restavraciji v mestu, Allos Tropos in Kanoula. Obe sta bili polni domačinov — kar je vedno dober znak — v obeh pa je jedlo tudi kar nekaj turistov.
V taverni Allos Tropos so bile cene glavnih jedi, denimo musaka, polnjene paprike, jagnjetina izpod peke, sveže pripravljene ribe in tudi grške specialitete kot so priljubljena tigania (v ponvi in na oljčnem olju pripravljen piščanec ali svinjina), med sedem in devet evrov, vključno s prilogami. Medtem sta bili precej obilni grška in kretska dakos solata med pet in šest evrov.
Taverna Kanoula, eno najbolj priljubljenih kulinaričnih zatočišč v Solunu, ki je redno na vrhu lestvic najbolje ocenjenih gostiln v mestu, je omenjene grške specialitete ponujala le evro ali dva nad zgoraj navedenimi cenami.
Celo cene njihovih izbranih kulinaričnih specialitet, kot so maslena perutninska jetrca s čebulo, rozinami in rižem ali svinjski file s suhimi slivami, so bile prizemljene — med 9 in 11 evri. Za primerjavo povejmo, da pri nas cene hamburgerjev segajo že do 14 evrov, gurmanski sendviči na ljubljanski tržnici pa že deset evrov in več.
Ljubezen do hrane, ne le zaslužek
V naših grških primerih je medtem šlo za postrežbo v pravih restavracijah, s pristnim lokalnim ambientom, grško glasbo, prijazno strežbo in kakovostnimi sestavinami, in ne za restavracije s hitro hrano. Takšnih, kjer zadiši po domačem, kjer ti ob prihodu na mizo prinesejo brezplačno steklenico vode, ob odhodu pa ti nalijejo kozarček domačega žganja.
Čeprav so bile taverne polne, je bila postrežba povsod sproščena in pristno prijazna – brez tistega živčnega pridiha, ki ga pri nas včasih dobimo postreženega skupaj s kosilom. Hrana pa … pripravljena z resnično ljubeznijo do grške kulinarične tradicije.
Naš zaključek je bil, da zna Grčija še vedno očarati s svojo cenovno dostopno domačo kulinariko, ki razume življenje. In kar je najlepše – ne plačaš z občutkom, da si pravkar zapravil za pol dopusta.
Tudi na turističnih točkah, kot je v neposredni bližini Kraljevih grobnic v mestu Vergina, smo za kosilo plačali sedem evrov.
