Gremo jest (Tina in Tomaž), najuspešnejša slovenska kulinarična vplivneža: "Ljudje vidijo samo trenutek, ko uživava v hrani, toda ..."

S prijatelji se pogovarjate o trendovski restavraciji, ki se je nedavno odprla v središču mesta in ki, vsaj tako ste slišali, ponuja dobre ideje za zajtrk in pozne zajtrke (brunche). "Vem, katera," reče nekdo. "Prejšnji teden sem jo videl na Instagram profilu Gremo jest!"

Mlada zakonca Tina (roj. 1995) in Tomaž (roj. 1997) Martinšek, ki na Instagramu in TikToku ustvarjata pod nazivom Gremo jest, sta v dobrih treh letih na družbenih omrežjih postala glavna avtoriteta za odkrivanje tako najnovejših ali po krivici spregledanih kot že kultnih barov, restavracij in nastanitev.

Nekateri ju ne marajo, drugim sta noro simpatična, tretji so zavistni, da jima je uspelo – gotovo pa se je njunim vsebinam težko izogniti.

Začela sta iz lastnega entuziazma, ker sta želela ljudem olajšati iskanje primerne lokacije za večerni koktajl ali sobotno kosilo, danes pa se za njuno pozornost skorajda tepejo vrhunski slovenski gostinci, ki si želijo, da bi njihov lokal ali restavracija našla mesto na njunem profilu.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by GREMO JEST | Foodie Couple 🍽️ (@gremojest)

Od slikarstva do kulinarike

Skupaj sta približno štiri leta, lansko leto sta se poročila v Kodarinovem mlinu na Primorskem. Že po prvem zmenku, ki se je, kot se za Gremo jest spodobi, odvil v slaščičarni, sta ugotovila, da imata skupnega marsikaj, sploh pa ljubezen do hrane, kulinarike, pa tudi estetike, ki se danes odraža v tem, kako lokacije, ki jih obiskujeta, predstavljata ljudem.

Ko je koncept Gremo jest prerasel predvidene okvire in postal pravo podjetje, sta sicer "izgubila" enega svojih priljubljenih zmenkov, torej da se odpravita nekam jest, saj danes to počneta izključno iz poslovnih razlogov.

K sreči imata na zalogi še dovolj idej za drugačne zmenke, ki ne vključujejo hrane – oba denimo uživata v potovanjih, športnih aktivnostih, kot so sprehodi, badminton, tenis, hoja v hribe, blizu pa jima je tudi umetniško izražanje, na primer fotografiranje ter slikanje na platno.

Tomaž je kot otrok pravzaprav sanjal o tem, da bo postal slikar, Tina pa se je videla v vlogi arheologinje. Nič od tega nima veliko skupnega z njuno današnjo poslovno potjo ali smerjo študija: Tomaž je po izobrazbi ekonomist, Tina pa vzgojiteljica.

"Ne skrivava, da nimava izobrazbe v kulinarični smeri in da je to, kar počneva danes, v celoti rezultat samostojnega izobraževanja," povesta.

Oba sta bila velika navdušenca nad kulinaričnimi oddajami, ki se predvajajo na kanalu 24Kitchen, in drugimi kulinaričnimi vsebinami, načrtno pa sta pridobivala znanje s področja družbenih omrežij.  

"Jaz sem bila tista, ki sem Tomažu že zelo hitro po tem, ko sva se spoznala, mislim, da sva takrat hodila kakšne štiri mesece, dala idejo, da bi naredila nek skupni projekt na Instagramu in postopoma pridobivala krog sledilcev," pove Tina.

To je bilo konec leta 2019, še pred pandemijo koronavirusa. Hitro sta se zedinila, da bo projekt kulinarične narave, potrebno je bilo ugotoviti le, kakšna točno bo vsebina.

"Nazadnje sva za izhodišče vzela to, da želiva ljudem pomagati oziroma jim olajšati izbiro na področju restavracij, lokalov, idej za izlete. Kaj takega namreč pri nas takrat še ni obstajalo. Bil je TripAdvisor, ampak tam je koncept povsem drugačen, večinoma komentarje o restavracijah puščajo tujci. Rekla sva si torej, dajva poskusiti s predstavljanjem restavracij, obenem pa ljudem ponudiva še ideje za izlete v bližini teh restavracij."  

Konsistenca je ključ

Projekt je nato rasel organsko. "Vedela sva, kako postaviti privlačen Instagram profil, kako napisati dober opis, na kakšen način pridobivati sledilce, nisva pa imela pojma, ali bo iz tega kaj zraslo, ali naju bodo ljudje sploh spremljali ... Konec koncev, zakaj pa naju bi? Nikoli ne moreš vedeti, ali je tvoj profil dovolj poseben, da bi ga spremljalo na tisoče ljudi. Na začetku se nama je zdela celo ideja, da bi nama neka restavracija na neki točki ponudila sodelovanje, povsem nerealna," se nasmehneta.

Vendar sta prvo ponudbo za sodelovanje dobila že po treh mesecih. "Morava pa povedati, da sva bila do tiste točke res konsistentna," pravita.

"Vsak dan sva na profilu naredila vsaj nekaj, vsaj eno objavo, tudi razmišljala, kam vse bi še lahko šla ... To naju je res okupiralo čisto vsak dan, ni bil nek občasen hobi, češ, en teden bova objavljala, potem pa dva tedna nič," se spominjata in dodajata, da se veliko ljudi v nek projekt vrže s strastjo, vendar ga čez čas opustijo, saj vidijo, da se po nekaj objavah ni zgodilo nič.

"Ko nimaš kar čez noč deset tisoč sledilcev, si misliš – meni se pa s tem ne da več ukvarjati," pravita.

"Toda vsak dan moraš delati na tem in vztrajati. Na začetku seveda nimaš pojma, kam te bo vse skupaj pripeljalo, ampak če imaš jasno zastavljene cilje, ni problema."

Do deset tisoč sledilcev v desetih mesecih

Prvo sodelovanje z restavracijo je bila torej prva stopnička, naslednjo pa sta prestopila po približno desetih mesecih, ko sta dosegla magično mejo deset tisoč sledilcev.

"To je bilo pa res hitro," sva si takrat mislila. "S tem da sploh nisva sponzorirala objav ali kaj podobnega, samo redno sva objavljala in število sledilcev je vsak teden raslo."

Nekje vmes sta se odločila, da bosta poleg restavracij in lokalov objavljala tudi nastanitve, saj je bil to ravno čas turističnih bonov in mnogi niso imeli idej, kje v Sloveniji jih lahko porabijo. Lansko leto pa sta se pridružila še platformi TikTok in začela delati na kakovosti video objav.

@gremojest Grad Mokrice, Jesenice na Dolenjskem 📍 #gremojest #tiktokslovenia ♬ original sound - momentsofgregory

"To je bila pravzaprav Tomaževa ideja, jaz se namreč sprva nisem želela izpostavljati na takšen način," pove Tina.

"Že za Instagram sem najprej želela, da fotografirava samo hrano in lokacije brez naju, pa sva potem ugotovila, da se je neverjetno povečal odziv ljudi, ko sva nekoč objavila skupno fotografijo in so sledilci videli, kdo sploh stoji za profilom, da je to nek mlad par, s katerim se lažje poistovetijo. Tudi pri TikToku sem rekla, da se ne bi snemala, sploh pa ne govorila, a me je Tomaž prepričal, da je treba kdaj izstopiti iz cone udobja, morda bova pa spet zrasla."

In sta res: na TikToku imata danes še več sledilcev kot na Instagramu, več kot 30 tisoč. Če so bili njuni videi na začetku še nekoliko sramežljivi, sta danes v njih veliko bolj samozavestna, ves čas pa delata tudi na njihovi kakovosti.

"Na začetku nama je bilo grozno poslušati svoj glas na posnetkih, pa sva se nekako navadila," se nasmehneta. "Ljudje si ne predstavljajo, kako drugače je posneti video, kot se na primer pogovarjati s prijateljem."

"Drugače pa se ves čas trudiva, da sva boljša tudi v preostalih vidikih, ne samo da sva na posnetkih bolj samozavestna – vlagava v opremo, pred kratkim sva na primer kupila dron, da bova lahko kakšne restavracije z res dobro lokacijo posnela še od zgoraj. Meniva namreč, da za investicijo v naju ali najino znanje nikoli ni škoda denarja, ker se ti slej ko prej povrne."  

Negativni komentarji ju ne ganejo

Na negativne komentarje seveda naletita, ravno tako se je v času od nastanka Gremo jest pojavilo nekaj profilov s podobnim konceptom.

"S tem se ne ukvarjava. Zavedava se, da ne moreva biti všeč vsem, zato je tukaj še en profil, pa še drugi, in eden od njiju bo mogoče približal isto stvar nekomu, ki mu midva nisva všeč. Na to ne gledava kot konkurenco, vsak ustvarjalec vsebin je svoj človek, ki vsebinam doda osebni pečat. Midva vsem privoščiva najboljše," pravita.

Ravno tako sta v preteklosti na prijazen in spoštljiv način že odgovarjala "kavč komentatorjem", ki so pod njune objave denimo pisali, da bi šli veliko raje jest v McDonald's ali se spraševali, od kod jima denar za vse te restavracije.

"Ko sva na lep način odgovorila, da je tudi McDonald's čisto v redu, ampak da midva tukaj predstavljava nekaj drugega, so se ti komentarji umirili. Včasih človeka razorožiš s prijaznostjo in potem sčasoma postane celo tvoj oboževalec. Veliko teh nevljudnih komentarjev pa po najinem mnenju izhaja iz tega, da ljudje preprosto iščejo pozornost. Če jim jo daš na napačen način, so oni zmagali," sta prepričana.

Vseh povabil ne sprejmeta

Gremo jest je danes, tudi finančno, že dovolj velik projekt, da bi lahko bil njuna edina služba. A sta tako preudarna, da imata kljub temu še vedno oba redni službi.

"Sploh ker sva videla, kaj se zgodi, če izgubiš edini vir dohodka v negotovih časih, kot je bila korona," pravita.

Cilj je seveda, da ju sčasoma pustita, trenutno pa osemurni delovnik kombinirata z delom za Gremo jest v popoldanskih urah in ob koncih tedna. "To pomeni, da imava vsak dan v tednu zapolnjen, ni prostega dneva," se nasmehneta.

@gremojest Kolpa Resort Glamping & Gostilna Kapušin Bela krajina 📍- Okusi Bele Krajine @Bela krajina #gremojest ♬ sonido original - blue music

Niti ob vikendih. Takoj po končanih službenih obveznostih in kakšni uri za šport se odpravita na pot do restavracije, tam posnameta vse potrebno za njune objave in se domov vrneta pozno zvečer. V posamezno objavo gre sicer približno osem ur, v to pa je vštet prevoz do restavracije in nazaj, čas v restavraciji, ki vključuje tudi snemanje in fotografiranje, nazadnje pa še urejanje posnetega materiala po vrnitvi domov.

"Marsikdo misli, da sprejmeva čisto vsako povabilo, ki ga dobiva s strani neke restavracije ali potencialno sponzorstvo, a če se ne vidiva v neki zgodbi, je ne bova sprejela."

"Najin cilj ni zaslužek, ampak še vedno to, da sva nek referenčni profil za ljudi, ki iščejo dobre restavracije in nastanitve. Če bi želela samo zaslužiti, bi sprejela čisto vse, kar je na trgu in verjetno zavozila profil," sta iskrena.

Zgodilo se je tudi že, da so ju restavracije povabile na zastonj obrok v zameno za predstavitev na njunem profilu, pa objave nazadnje nista naredila, ker ne bi mogla stati za njo.

"V takih primerih se na spoštljiv način pogovoriva z osebjem in vodstvom restavracije, dava morda tudi kakšne napotke za izboljšavo. Nikoli pa ne bova objavila nečesa z namenom, da bi nekoga skritizirala, ker preveč ceniva gostinski poklic in ne bi mogla živeti s tem, da nekdo zaradi naju izgublja goste. Še enkrat: nisva kritika, čeprav bi si verjetno marsikdo želel, da govoriva tudi o tem, česa ne priporočava, ampak ustvarjava samo predloge."

V kulinariki iščeta pristnost

Ko obiščeta restavracijo, jima je zelo pomembno, da vidita, da ekipa neko kulinarično zgodbo živi s srcem, ne pa, da bi radi z njo samo zaslužili. Kulinarika je njuna strast.

"Ta razlika se takoj vidi. Nekdo se pretvarja, da živi to zgodbo, nekdo drug pa je iskren. In te zgodbe, ko nekdo živi za svojo restavracijo, so res lepe, posebej srčne so družinske zgodbe. V primerih, ko pa je restavracija kupljena ali v najemu z namenom, da se bo delal denar, pa hitro pridemo do pretvarjanja," pravita.

"Tako da ceniva pristnost, tako kot v življenju nasploh. Če delaš nekaj s srcem in te res veseli, ne gledaš samo na zaslužek, ampak ti je važno tudi, koliko ljudi si osrečil."

Čeprav sta izkusila že vse mogoče kulinarične izkušnje, od večerje na zajli na Krvavcu do osupljivega sončnega zahoda s terase Gostilne Karjola v Marezigah ali večerje v iglujih v Kranjski Gori, njuna najljubša kulinarična izkušnja ostaja Gostilna Podfarovž v Vipavski dolini, ki je ob vsakem obisku uspela zadostiti vsem omenjenim kriterijem, ravno tako pa so bili z njo zadovoljni vsi, ki sta jim jo priporočila.

Pa kulinarične preference? "Dostikrat nama kdo reče, pa sta vidva res takšna gurmana, da bi poskusila vse? In ja, Tomaž je dejansko tak," se smeje Tina.

"Sama imam malo več predsodkov. Moj kulinarični okus se je definitivno razvil – včasih praktično nisem jedla zelenjave ali morske hrane, tudi od mesa samo belo, na primer purana in piščanca. Danes jem vse to, le hobotnici in škampom se še vedno izogibam."

Ključno je grajenje skupnosti

"Že od malega sem sanjal o tem, da bi imel službo, ob kateri se ne bi počutil, kot da hodim delat," ob zaključku pove Tomaž. Želja se mu, kot kaže, uresničuje.

"To seveda ne pomeni, da je Gremo jest samo užitek – ljudje vidijo samo trenutek, ko midva nekje sediva in uživava v hrani, je pa za tem ogromno trdega dela. Gotovo pa nama to ne predstavlja nekega bremena, kot na primer osemurno sedenje v pisarni ob delu, ki te ne zanima. To je res stvar, ki jo delava za dušo in veseli oba."

Bosta pa ob naslednjem koraku gotovo previdna, kajti, kot pravita, ko se odločita, da bo to postal njun edini posel, ne bo več poti nazaj.

"Treba je razmišljati o prihodnosti," sta realna.

"Dejstvo je, da je vplivnostni marketing trenutni trend. Ker v Sloveniji še ni bilo pravega vrhunca, bo najbrž še nekaj časa vztrajal, ne bo pa to za vedno. Ne predstavljava si, da bi se pri petdesetih letih še naprej snemala in objavljala, ampak želiva razviti zgodbo, na katero bova ponosna na stara leta."

V prihodnje ju mika tujina, usmerjena pa sta tudi v grajenje trdne skupnosti."Ogledi so ena stvar, a bistvenega pomena za naju je to, da imava skupnost, ki bo stala za nama, ko organizirava kulinarične dogodke. Sicer pa niti nujno, da tja pridejo vsi, ki imajo radi naju – ampak si želiva le, da imajo radi dobro hrano in dobro družbo."

@metropolitan.si Ko sta začenjala, se jima je zdelo to, da bi jima kakšna restavracija ponudila sodelovanje in zastonj obrok, skoraj neuresničljiva želja. Danes ponudbe za sodelovanje tudi zavračata. 🍔 👉 več na Metropolitan.si #gremojest #food #foodies #metropolitan #metropolitansi #mestonavdiha #mestonavdihanoviczabave ♬ original sound - Metropolitan.si