Ko se zunaj shladi: jedi, ki v slovenskih domovih zadišijo po koncu poletja

Slovenci smo ponosni na svojo bogato kulinarično tradicijo, ki temelji na sezonskih sestavinah in svežih pridelkih. Od Prekmurja do Istre, ni ga slovenskega doma, ki ne bi poznal vsaj nekaj toplih jedi na žlico. Te pridejo v ospredje v hladnejših dneh, njihova priprava je preprosta in ponuja veliko možnosti prilagajanja najrazličnejšim okusom. Poleg tega so tudi zelo hranljive in nasitne.

V članku smo izbrali le nekaj najbolj tipičnih med njimi, njihove tradicionalne recepte pa so gotovo v marsikaterem domu nadgradili z modernimi kulinaričnimi smernicami.

Jota

Jota je zagotovo na vrhu domačih in gostinskih jedilnikov v hladnejših mesecih. Po vsej državi obstaja veliko različic te zelo priljubljene jedi na žlico, ponekod jo pripravljajo s fižolom, čebulo, česnom, kislim zeljem, krompirjem, včasih tudi s prekajenimi rebrci. Drugod jo pripravijo tudi brez krompirja ali pa jo jedo s polento. Zelo pogosta je tudi jota s kislo repo.

V osnovi gre za kraško enolončnico z izvorom v Furlaniji, a se je kasneje udomačila na Goriškem in povsod po Primorski ter nato razširila po vsej Sloveniji.

Ričet

Ričet je gosta juha iz ješprenja in fižola. Ta preprosta enolončnica popestri jedilnik marsikaterega slovenskega doma, postrežena pa je s kruhom, najbolje gre poleg rženi kruh. Ričet je tesno povezan tudi s slovensko planinsko kulturo in ga pogosto pripravljajo v planinskih domovih.

Načinov njegove priprave je več, tradicionalno vključuje kranjsko klobaso ali rezino slanine, lahko pa je tudi veganski ali vegetarijanski. 

Golaž s kranjsko klobaso

Ker gre za zelo nasitno in hranljivo mesno enolončnico, je golaž naravnost popoln za hladnejše dni. Lahko ga pojemo kar s kruhom, obožujemo ga tudi s kruhovimi cmoki, njoki, testeninami in polento. Izvira iz Madžarske, zelo dobro ga poznajo še v Avstriji in na Hrvaškem. Za "slovenski pridih" ga pri nas nekateri naredijo v lokalni različici – z znamenito kranjsko klobaso. 

V osnovi gre za enolončnico iz govejega mesa in zelenjave, začinjen pa je s papriko in drugimi začimbami. V prekmurskih koncih bodo raje naredili bograč - svojo prekmursko mesno enolončnico. Ta je znana po tem, da se vsako uro kuhanja doda v jed druga vrsta mesa, sledijo si govedina, divjačina, svinjina. Na koncu se doda krompir.

Pašta fižol s kranjsko klobaso

Hladnejši dnevi so tudi čas, ko se marsikje na veliko kuha fižol, z njim pa se lahko naredi tudi marsikatero zelo okusno enolončnico. "Pasta e fagioli" oziroma v slovenskem prevodu testenine in fižol, je priljubljena in preprosta tradicionalna italijanska enolončnica, ki smo jo zaradi njene hitre priprave posvojili tudi Slovenci. 

V jed se pogosto doda balzamični kis in nariban parmezan, v Sloveniji jo seveda največkrat jemo s tradicionalno kranjsko klobaso.

Piščančja obara 

Gre za slovensko narodno jed in izredno priljubljeno jed na žlico, ki so jo včasih gospodinje pripravljale iz slabših delov mesa, dodale pa so tudi drobovino. Kokošjo obaro Slovenci pripravljamo po različnih receptih, zelo pogosto v njej zakuhamo tudi vodne ali zdrobove žličnike.

Obaro lahko pripravimo z ajdovo kašo, z ajdovimi ali krompirjevimi žganci, širokimi rezanci, ponekod tudi s praženim krompirjem ali celo pire krompirjem. 

Za konec pa še to. Od različnih enolončnic iz sezonske zelenjave med tradicionalne slovenske jedi spadajo tudi jedi s klobasami (pečenica, krvavica in kranjska klobasa) z različnimi prilogami iz krompirja, kislega zelja in kisle repe. 

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol